Aleksander Saša Rudolf (tudi Saša Rudolf), slovenski novinar in javni delavec, * 17. december 1938, Ljubljana, † 14./15. junij 2020, Trst.

Aleksander Rudolf
Rojstvo17. december 1938({{padleft:1938|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})
Ljubljana
Smrtjunij 2020 (81 let)
Trst
Narodnostslovenska
Druga imenaSaša Rudolf
Državljanstvo Slovenija
 Italija
 Jugoslavija
 Svobodno tržaško ozemlje
Poklicnovinar, politik, pisatelj, urednik, prevajalec
Poznan pojavni delavec
StaršiIvan Rudolf
Bogdana Rudolf (rojena Černigoj)
SorodnikiNeva Rudolf (sestra)

Življenje in delo uredi

Rodil se je v družini profesorja in politika Ivana Rudolfa. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani in Trstu, kamor se je družina preselila leta 1946 in maturiral na tržaškem Znanstvenem liceju France Prešeren (1957). Na Liceju se je v pesmi in prozi poskusil v Literarnih vajah. V letih 1958−1966 je bil član Radijskega odra, nato pa je nastopil službo na Radiu Trst A. Napisal in prevedel je več radijskih iger. Kasneje je postal urednik. Urejal je goriške liste: Družina (mesečnik za zabavo in pouk), Mladika (družinski list s podobami) in Novi list, bil urednik pri Primorskem dnevniku in Slovenski skupnosti ter londonskem Klicu s Triglava. Urejal je tudi specializirane športne revije.[1]

Kot posebni poročevalec je sledil svetovnim političnim - Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi ( KVSE, Beograd 1977/1978) in športnim dogodkom: Svetovnemu prvenstvu v košarki 1970, Olimpijskim igram (München 1972, Innsbruck 1976, Montreal 1976, Moskva 1980, Los Angeles 1984 in Sarajevo 1984) ter Svetovnim prvenstvom v nogometu ( Zvezna republika Nemčija 1974, Argentina 1978, Španija 1982 in Mehika 1986. O tem je pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu objavil dve knjigi: Olimpijski ogenj in dim (1984) in Mundial - Svetovno prvenstvo med bliščem in stvarnostjo (1986). V Obeh knjigah je opisal športne dosežke, istočasno pa kraje, razmere in ljudi, v Argentini tudi slovenske zdomce.[1]

Politično je deloval pri tržaškem odboru goriške Slovenske demokratske zveze, nato pri stranki Slovenska skupnost, tu je bil tržaški politični tajnik in predsednik sveta. V letih 1967 - 1969 je bil odbornik v tržaški mestni upravi, kasneje tudi pokrajinski svetnik in odbornik, 1980 pa je bil s strani tržaške pokrajinske uprave imenovan za podpredsednika Slovenskega gledališča v Trstu.[1] Bil je kulturni delavec, športni novinar in nekdanji dopisnik ter dolgoletni odgovorni urednik slovenskih informativnih oddaj javne radiotelevizijske hiše RAI za Furlanijo-juijsko krajino v Trstu (od sredine 90. let 20. stoletja, ko so začeli predvajati tudi TV-dnevnike v slovenskem jeziku).

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.