A

Zgodovina

Črka A verjetno izhaja iz piktograma volovske glave v egipčanskih hieroglifih oziroma protosemitski abecedi. Tako je

protosemitska
volovska glava

grška črka alfa

Blackletter A	Uncial A
Roman A	Italic A	Script A

V radioamaterstvu in letalstvu se za znak A uporablja beseda alfa.

V Morsejevi abecedi je znak A predstavljen kot Ti-Ta: • -

Koda ASCII za veliki A je 65 in za mali a 97; v dvojiškem sistemu pa 0100 0001 in 0110 0001.

V kodiranju Unicode ima velika črka A kodo U+0041, mala a pa U+0061.

Mali pisani A

V mednarodnem sistemu enot
- A je simbol za amper, enota SI za električni tok
- a, ato, je predpona SI; pomeni 10^-18
- a je simbol za površinsko enoto ar
v fiziki je
- A oznaka za (količino) delo
- a je oznaka za pospešek
- a je oznaka za časovno enoto leto
v strojništvu je
- A oznaka za presek
- a oznaka za žilavost
v metalurgiji je
- A oznaka za premene železa (A₁, A₂, A₃, A₄, A_C, A_R,...)
- A konstanta pri izrazu za difuzijski koeficient
- a oznaka za mrežni parameter
A je mednarodna avtomobilska oznaka Avstrije.
v glasbi:
- A-dur
- ton A
v slovenskem jeziku je a priredni veznik v pomenu »pa« ali »ampak«
v biokemiji je A enočrkovna oznaka za aminokislino alanin ter kratica za adenozin
v medicini je A ena od krvnih skupin
A igralna karta as
a je oznaka linije na šahovnici, a1 pa šahovsko polje
A bomba - atomska bomba
vitamin A
A je zaporedje formatov papirja po standardu ISO 216, ki obsega formate A0, A1, A2, A3, A4, A5, A6, A7, A8, A9 in A10
fraza od A do Ž pomeni od začetka do konca
virus A

Poglejte si besedo a v Wikislovarju, prostem slovarju.