9K33 Osa
9K33 Osa (rusko 9К33 «Оса», osa) je visoko mobilni sistem zračne obrambe kratkega dosega. Razvila ga je ZSSR v 1960. letih, v uporabo pa je prišel leta 1972.
| 9K33 Osa | |
|---|---|
 9A33BM3 transporter in radarsko vozilo nadgrajenega 9K33M3 Osa-AKM | |
| Vrsta | Sistem zračne obrambe kratkega dosega |
| Država izvora |  Sovjetska zveza
|
| Zgodovina uporabe | |
| V uporabi | 1971– |
| Uporabniki | Glej seznam uporabnikov |
| Vojne | |
| Zgodovina izdelave | |
| Konstruktor | Znanstveno-raziskovalni elektromehanični institut |
| Leto zasnove | 1960–1972 |
| Proizvajalec | Brjanski avtomobilni zavod, Tušinska tovarna strojegradnje |
| V proizvodnji | 1970–1988[1] |
| Število izdelanih | 1200[2] |
| Različice | Osa-A, Osa-AK, Osa-AKM, Osa-M |
| Značilnosti | |
| Teža | 17,5 ton |
| Dolžina | 9,14 m |
| Širina | 2,75 m |
| Višina | 4,20 m (radar spuščen) |
| Posadka | 5 vojakov |
| Primarna oborožitev |
6 raket 9M33, 9M33M1, 9M33M2 ali 9M33M3 |
| Motor | dizelski motor D20K300 |
| Operativni doseg |
500 km[3] |
| Hitrost | 80 km/h 8 km/h (plovba) |
Zgodovina uredi
Oblikovanje popolnoma novega sistema zračne obrambe se je začelo 27. julija 1960 v moskovskem Znanstveno-raziskovalnem elektromehaničnem institutu (pozneje Antej, danes Almaz-Antej). Glavni oblikovalec je bil Mihail Mihajlovič Kosičkin (po 1970 – Venjamin Pavlovič Jefremov). Projekt se do leta 1962 ni premaknil s faze laboratorijskega preizkušanja.[4]
Za najbolj težaven del novega sistema zračne obrambe so se izkazale rakete. Za razvoj raket je bila odgovorna Tušinska tovarna strojegradnje iz Moskve, pod vodstvom glavnega oblikovalca Aleksandra Vasiljeviča Potopalovega. Zaradi zamud je leta 1964 z dekretom centralnega komiteja KPSZ oblikovanje raket prevzel Oblikovalski biro strojegradnje "Fakel" iz Himkov. Glavni oblikovalec raket je bil Pjotr Dmitrijevič Grušin.[5] Razvoj šasije je prevzel Brjanski avtomobilni zavod. Preizkušanje sistema je bilo leta 1970 in leta 1971 je bil sistem z dekretom CK KPSZ dan v uporabo. Glavna oborožitev sistema Osa je raketa 9M33 na trdo gorivo Ima doseg 9 km in leti s hitrostjo do 1,51 Mach.
Mornariška različica sistema 4K33 Osa-M je bila uvedena v uporabo leta 1972. Opremljena je z raketami 9M33M. S sistemom Osa-M so oboroženi razred letalonosilk Krečjet, razredi križark Orlan, Atlant in Berkut-B, ter razreda fregat Burevestnik in Gepard.
Rakete uredi
| 9M33 | |
|---|---|
 Raketa 9M33M3 | |
| Vrsta | Izstrelek zemlja-zrak |
| Država izvora | Sovjetska zveza
|
| Zgodovina uporabe | |
| V uporabi | 1971– |
| Uporabniki | Glej seznam uporabnikov |
| Vojne | libanonska vojna leta 1982[d] |
| Zgodovina izdelave | |
| Konstruktor | Oblikovalski biro strojegradnje "Fakel" |
| Leto zasnove | 1960–1972 |
| Proizvajalec | Tušinska tovarna strojegradnje |
| V proizvodnji | 1970–1988 |
| Število izdelanih | 1.200 |
| Različice | 9M33, 9M33M1, 9M33M2, 9M33M3, 9A33BM3 |
| Značilnosti | |
| Teža | 170 kg |
| Dolžina | 3158 mm |
| Premer | 209,6 mm |
| Bojna glava | Frag-HE |
| Detonacijski mehanizem |
Stik in bližina |
| Operativni doseg |
15 km |
| Hitrost | 1020 m/s |
| Sistem vodenja |
RF Command to Line-Of-Sight (CLOS) |
| Gorivo | Trdo gorivo |
| Višina | 12.000 m |
| Pospešek | 2 s pospešek, 15 s vzdrževanje |
| Natančnost | 5 m |
| Izstrelilna platforma |
9P35M2 |
Originalni izstrelek 9M33 ima doseg okrog 2–9 km in višino med 50 in 5000 m.
Nadgrajena različica rakete 9M33M2 "Osa-A" ima doseg med 1,5–10 km in višino med 25–5000 m.
Najsodobnejša raketa 9M33M3 ima veliko večjo višino, ki je med 10–12.000 m in tako lahko tudi leti dlje (okrog 15 km), vendar sistem ne more napasti tako oddaljenih tarč zaradi dejavnikov, kot je radarsko sledenje raketam. Sistem se primarno uporablja proti reaktivnim letalom in helikopterjem v vsakem vremenu. Vsak transporter lahko izstreli in vodi dve raketi proti eni tarči naenkrat. Verjetnost uničenja naj bi bila 0,35–0,85 za sistem Osa in 0,55–0,85 za sistema Osa-AK in Osa-AKM (najverjetneje odvisno od položaja, hitrosti, radarskega preseka in sposobnosti manevriranja tarče. Reakcijski čas (od odkritja tarče do izstrelitve) je okrog 26 sekund. Ko je raketa izstreljena, motor potisnika gori dve sekundi, glavni motor pa gori 15 sekund in raketo požene do največje hitrosti okrog 2 Mach.
Uporabniki uredi
Trenutni uporabniki uredi
Alžirija – 28/48[7] 48+[8]
Angola – 15[9]
Armenija
Azerbajdžan – Nadgrajeni na Osa-1T[10]
Belorusija
Kuba
Ekvador
Gruzija
Grčija – 39 sistemov, 120 v 6 baterijah
Indija - Nadgrajeni sistemi Osa-AK
Iran
Severna Koreja
Libija – 20
Maroko
Romunija – 16 raketometov in 8 transporterjev (en polk od 1989)
Rusija – 400[11] Po 2007 modernizirani sistemi Osa-AKM[12]
Zahodna Sahara[13]
Sirija – 14 baterij[14][15]
Turkmenistan – 40[16]
Ukrajina – 9K33M2 Osa-AK
.svg){kind=small}
Bivši uporabniki uredi
Bolgarija – 24 raketometov, upokojeni
Češkoslovaška – en polk predan Češki
Češka – Upokojeni 2006
Nemška demokratična republika – 41 Osa-AK, delno prodano Grčiji po združitvi Nemčije
Irak – 50[17]
Jordanija –Upokojeni 2017[18][19]
Kuvajt – Kupljeni konec 1980. let,[20] zajel Irak v zalivski vojni
Poljska – 64[21]
Sovjetska zveza – Prevzele države naslednice
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ »Прочие с долевым участием«. www.kupol.ru. Arhivirano iz spletišča dne 6. decembra 2011. Pridobljeno 28. marca 2012.
- ↑ »Зенитный ракетный комплекс "Оса"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. maja 2013. Pridobljeno 28. marca 2012.
- ↑ Pike, John. »SA-8 GECKO / 9K33M3 Osa-AKM«. www.globalsecurity.org. Arhivirano iz spletišča dne 12. marca 2018. Pridobljeno 11. marca 2018.
- ↑ Зенитный ракетный комплекс 9К33 «Оса» 1972[mrtva povezava]
- ↑ »ОРУЖИЕ РОССИИ 9К33 «Оса»«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. septembra 2008. Pridobljeno 12. oktobra 2010.
- ↑ »SA-8 GECKO / 9K33M3 Osa-AKM«. www.globalsecurity.org. Pridobljeno 4. januarja 2021.
- ↑ »Âîîðóæåííûå ñèëû Àëæèðà«. waronline.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2014.
- ↑ The Military Balance 2010. — P. 245. +The Military Balance 2012. — P. 317.
- ↑ International Institute for Strategic Studies (2021). The Military Balance. str. 449. ISBN 9781032012278.
- ↑ »Defense & Security Intelligence & Analysis: IHS Jane's – IHS«. Arhivirano iz spletišča dne 27. januarja 2013. Pridobljeno 14. novembra 2014.
- ↑ »Старые комплексы ЗРК "Оса" все еще эффективны«. Arhivirano iz spletišča dne 31. avgusta 2011. Pridobljeno 14. novembra 2014.
- ↑ »"Купол" защищает поле боя«. Arhivirano iz spletišča dne 25. novembra 2014. Pridobljeno 14. novembra 2014.
- ↑ Ignacio Fuente Cobo; Fernando M. Mariño Menéndez (2006). El conflicto del Sahara occidental (PDF) (v španščini). Ministerio de Defensa de España & Universidad Carlos III de Madrid. str. 117. ISBN 978-84-9781-253-5. Fuente & Mariño.
- ↑ »ПВО Сирии: спасение или иллюзия« (v ruščini). 26. november 2012. Arhivirano iz spletišča dne 16. oktobra 2014. Pridobljeno 14. novembra 2014.
- ↑ »night-panther " Вооруженные силы Сирии«. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2014. Pridobljeno 14. novembra 2014.
- ↑ John Pike. »Turkmensitan Army Equipment«. globalsecurity.org. Arhivirano iz spletišča dne 29. aprila 2015. Pridobljeno 31. avgusta 2007.
- ↑ »SIPRI Arms Transfers Database to Iraq, 1970-2004«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2007. Pridobljeno 4. januarja 2021.
- ↑ Najib, Mohammed (27. oktober 2017). »Jordan to sell Osa SAMs«. Jane's. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2017.
- ↑ Mitzer, Stijn; Oliemans, Joost (2. oktober 2021). »Armenia's Last Deterrent: The Buk-M1-2 SAM System«. Oryx Blog.
- ↑ Mitzer, Stijn; Oliemans, Joost (22. december 2020). »The Forgotten Deterrent: Kuwait's Luna-M 'FROG-7' Artillery Rockets«. Oryx Blog.
- ↑ »Defense & Security Intelligence & Analysis: IHS Jane's – IHS«. Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2013. Pridobljeno 14. novembra 2014.
Zunanje povezave uredi
- AIR-DEFENCE MISSILE LAUNCHER 9K33 "OSA"( 9A33 -CARRIER, 9M33 – MISSILES)(SA-8 GECKO) – Walk around photos
- 9K33M2 Osa-AK simulator
