Župnija Sv. Venčesl
Župnija sv. Vencesl na Zgornji Ložnici je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenska Bistrica, v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
| Župnija Sv. Venčesl | |
|---|---|
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Zgornja Ložnica 25, 2316 Zgornja Ložnica |
| Ustanovitev | 1788 |
| Uprava | |
| Nadškofija | Nadškofija Maribor |
| Vodstvo | |
| Nadškof | Alojzij Cvikl |
| Župnik | župnija je oskrbovana iz župnije Sv. Martin na Pohorju |
| Splet | |
| Uradna stran | http://zupnija-zgornja-loznica.rkc.si/ |
Zgodovina uredi
Župnijska cerkev sv. Venceslava v Venčeslu (Zgornja Ložnica) preseneča s svojim patronicijem, po letu 935 umorjenem knežjem sinu, katerega češčenje se je začelo kmalu zatem, ko so njegovo truplo prenesli v komaj začeto katedralo sv. Vida na Praškem gradu. Ker okoliščine gradnje cerkve niso poznane, ni znano niti, kako je v te kraje segel češki vpliv.
Oglejski patriarh Pelegrin I. je leta 1146 ustanovil tri župnije: hočko, konjiško in slivniško, kar potrjuje do danes ohranjena listina. [1][2] Pražupnija Slivnica je takrat obsegala ozemlje od Areha na Pohorju do vrha Boča. Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 14 novih župnij (Tinje, Venčesl, Šmartno na Pohorju, Slovenska Bistrica, Črešnjevec, Laporje, Poljčane, Studenice, Makole, Cirkovce, Zg. Polskava, Sp. Polskava, Fram in kot zadnja leta 1966 še župnija Rače).
V pisnih zgodovinskih virih o sedanji konjiški nadžupniji je navedeno, da je le-ta do leta 1251 z Laporjem in Poljčanami segala vse do Ložnice, tega leta pa ju je župnik Peter (Plebanus sancti Georgii de Gonwiz) predal dominikanskemu samostanu v Studenicah v zameno za Tinje na Pohorju in Venčesl.[3]
Po letu 1251 podatkov o njej ni, verjetno je vikariat kmalu nazadoval na raven tinjske podružnice, kot dokumentirajo deželnoknežne vizitacije od 1544/45 dalje. Župnija je bila ustanovljena leta 1788.
Sklici uredi
- ↑ Boldin, Aleksandra (2016). Konjiceː 870 let prve pisne omembe, Boldin Aleksandra: Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina. Občina Slovenske Konjice. str. 16, 17. COBISS 284984064. ISBN 978-961-92153-4-0.
- ↑ Baraga, Jože; Motaln, Valerija (2006). Konjiško 860 let (1146–2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Kronologija Konjic. Občina Slovenske Konjice. str. 7. COBISS 227330048.
- ↑ »Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem«. Pridobljeno 23. februarja 2016.[mrtva povezava]
Viri uredi
- Höfler Janez, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem (COBISS)
- Stegenšek Avguštin , Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
- Slekovec Matej, Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške, Maribor, 1898.(COBISS)
- Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996), Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. (COBISS)
Glej tudi uredi
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |