Štefan III. Ogrski

Štefan III. (madžarsko III. István , hrvaško Stjepan III), hrvaški in ogrski kralj, vladal med 1162in 1172[1][2], * 1147 † 04. marec 1172), [3] pripadnik dinastije Árpádovcev.

Štefan III.
ogrski kralj
Vladanje1162- 1172
Predhodnik Géza II.
NaslednikBéla III.
Pokop
ZakonecJaroslava Hališka
Agneza Avstrijska (1154–1182)
RodbinaÁrpádovci
Oče Géza II.
MatiEufrozina Kijevska

Štefan je bil najstarejši sin kralja Géze II.[2] Po Gézini smrti je bizantinski cesar Manuel nadaljeval z napadi na Ogrsko in proti Štefanu III. podprl njegova strica (brata umrlega Géze II.), ki sta se tudi sama dala kronati.[4][5] Najprej si je krono v letih 112-1163 lastil Ladislav II.,[5] Z utemeljitvijo, da je Štefan še mladoleten, se je Ladislav povezal z Bizancem.[6] Kot protikralj je bil kronan že poleti 1162 s strani nadškofa v Kaloči, ki ga je esztergomski nadškof kot papeški legat zaradi tega izobčil.[6] Toda protikralj je 14. januarja 1163 umrl, še preden je uspel odstraniti Štefana.[6] Že 17. januarja se je s pomočjo Bizantincev za novega kralja oklical Štefan IV. Čeprav so tega protikralja sile Štefana III. s pomočjo nemške vojske že kmalu premagale, je leta 1164 posredoval Bizanc in osvojil Dalmacijo in Hrvaško, med tem, ko so Štefanove sile s podporo Čehov in Nemcev obvladale Srem.[6] Teh naprezanj je bilo konec leta 1065, ko so protikralja zastrupili v Zemunu.[6]

Ker se je Štefan obdržal, je Manuel ubral drugo taktiko- Štefanu je v zameno za priznanje kraljevskega naslova predlagal, da mu preda mlajšega brata Bélo,[4][5] ki je bil tedaj vojvoda Hrvaške in Dalmacije.[2][5] Da bi preprečil silovito invazijo Bizantincev na Hrvaško in Madžarsko, je Štefan III. tej zahtevi ustregel in se odrekel Bélini dediščini- Hrvaški in Dalmaciji.[4] V resnici pa se Štefan tem ozemljem ni hotel odreči in se je celo odpravil v Dalmacijo, da bi tam utrdil svoj položaj.[4] Manuel je leta 1164 preko Srema vpadel na Ogrsko in prisilil Štefana, da se ponovno zaveže spoštovati dogovor, nato pa je Manuel z vojsko poleg Hrvaške in Dalmacije zavzel še Bosno, z drugo vojsko pa Srem.[4] Leta 1166 se je Štefan ponovno uprl Bizancu.[4] Čeprav povezan z Benečani, ki so krepitev Bizanca spremljali z nejevoljo, in čeprav je ponovno uspel zavzeti Srem, Hrvaško in Dalmacijo, pa ga je Bizanc leta 1167 odločilno porazil pri Zemunu, tako da je Štefan Manuelu odstopil del Dalmacije, Bosno in Srem.[7] To je bil hud udarec predvsem za hrvaško kraljestvo: od hrvaških dežel je Štefan poleg večjega dela stare Slavonije zadržal le Dalmacijo zahodno od Krke.[7] Mesta Zadar, Trogir ter otoke Brač, Hvar in Vis pa so še vedno obdržali Benečani.[7] Štefan je leta 1172 umrl brez živih dedičev.

SkliciUredi

  1. Horváth, B. (2009): str. 38.
  2. 2,0 2,1 2,2 Gönz, László (2004): str. 27.
  3. Stephen III. (2009). Iz Encyclopædia Britannica. Pridobljeno na angleški wikipediji 09.avgusta 2009 iz Encyclopædia Britannica Online
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Babić, A., et al. (1953): str. 676
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Kontler, L. (2005): str. 60.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Bartl, J. (2002): str. 29.
  7. 7,0 7,1 7,2 Babić, A., et al. (1953): str. 677

ViriUredi

  • Babić, Anto, et al. (1953). Historija naroda Jugoslavije. Školska knjiga, Zagreb.
  • Bartl, Julius (2002). Slovak History: Chronology and Lexicon. Bolchazy-Carducci Publishers.
  • Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. ISBN 961-219-077-1.
  • Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ISBN 978-961-234-631-7.
  • Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. ISBN 961-213-148-1.
Štefan III. Ogrski
Rojen: 1047 Umrl: 1172
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Géza II. (1162)
Ladislav II. (1163)
Štefan IV. (1165)
ogrski in hrvaški kralj
1162 –1172
Naslednik: 
Ladislav II. (1162)
Štefan IV. (1163)
Béla III. (1172)