Evfrozina Kijevska

(Preusmerjeno s strani Eufrozina Kijevska)

Evfrozina Kijevska ali Evfrozina Novgorodska[1] (rusko Ефросинья Мстиславна, Efrosinja Mstislavna, madžarsko Eufrozina) je bila kijevska kneginja, po poroki s kraljem Gézo II. ogrska kraljica žena, * ok. 1130, † ok. 1193.

Evfrozina Kijevska
Beg Vladimirja Mstislaviča na Ogrsko; na sliki Vladimir, njegov svak Géza II. Ogrski in sestra Evfrozina
Kraljica žena Ogrske
Trajanje1146–1162
Rojstvook. 1130
Kijev
Smrtok. 1193
Ogrska
ZakonecGéza II. Ogrski
Potomci
Vladarska rodbinaRurikidi
OčeMstislav I. Kijevski
MatiLjubava Dimitrijevna Zavidič

Življenje uredi

Evfrozina je bila prva hčerka kijevskega velikega kneza Mstislava I. in njegove druge žene Ljubave Zavidič.

Ogrska uredi

Leta 1146 se je poročila s kraljem Gézo II. Ogrskim, ki je malo pred tem postal polnoleten.

Med moževo vladavino ni posegala v državno politiko, po njegovi smrti 31. maja 1162 pa se je okrepil njen vpliv na njunega sina, kralja Štefana III. Mladi kralj se je moral boriti proti svojima stricema Ladislavu II. in Štefanu IV., da bi rešil svoj prestol, Evfrozina pa je aktivno sodelovala v bojih. Prepričala je češkega kralja Vladislava II., da je njenemu sinu vojaško pomagal proti invaziji bizantinskega cesarja Manuela I. Komnena.

Evfrozinin najljubši sin je bil najmlajši, ogrski princ Géza. Ko je 4. marca 1172 kralj Štefan III. umrl, je nameravala ogrsko krono prenesti na Gézo in ne na svojega najstarejšega sina Bélo, ki je živel na dvoru cesarja Manuela I. Komnena, vendar ji to ni uspelo. Béla se je vrnil na Ogrsko in bil okronan 13. januarja 1173 za Bélo III., čeprav je esztergomski nadškof Lukács njegovo kronanje zavrnil. Kmalu zatem je kralj Béla III. aretiral svojega brata, kar je povečalo napetosti med Evfrozino in njenim sinom. Vojvoda Géza je kmalu uspel pobegniti, verjetno z Evfrozinino pomočjo, a je bil leta 1177 ponovno aretiran.

Kasnejše življenje uredi

Leta 1186 je poskušala osvoboditi svojega mlajšega sina, a ji ni uspelo. Kralj Béla III. je Evfrozino aretiral in jo zaprl v trdnjavo Baranc (srbsko Braničevo). Kmalu zatem je bila osvobojena, vendar je bila prisiljena zapustiti kraljestvo in oditi v Konstantinopel. Iz Konstantinopla se je preselila v Jeruzalem, kjer je živela kot nuna v samostanu hospitalcev in nato v bazilijskem samostanu svetega Sabe.

Otroci uredi

  • Štefan III. (1147 – 4. marec 1172), ogrski kralj,
  • Béla III. (1148 – 23. april 1196), ogrski kralj,
  • Elizabeta, po poroki s češkim vojvodom Bedřihom češka vojvodinja žena,
  • Géza (ok. 1151 – pred 1210),
  • Árpád, umrl v otroštvu,
  • Odola (ok. 1156 – 1199), poročena s Svatoplukom Češkim,
  • Helena (ok. 1158 – 25. maj 1199), poročena z Leopoldom V. Avstrijskim, in
  • Margareta (1162 – pred 1208), poročena z Izakom Duskasom in nato z Andrejem Samogijskim.

Sklic uredi

  1. Jirí Louda, Michael MacLagan. Lines of Succession: Heraldry of the Royal Families of Europe. 2nd edition. London, U.K.: Little, Brown and Company, 1999). Preglednica 89.

Viri uredi

  • Soltész, István: Árpád-házi királynék (Gabo, 1999)
  • Kristó Gyula, Ferenc Makk. Az Árpád-ház uralkodói. IPC Könyvek, 1996.
  • Encyclopædia Britannica (Subscription required).
  • Geza II of Hungary (madžarsko).
Evfrozina Kijevska
Rojen: ok. 1130 Umrl: ok. 1193
Nazivi za člane kraljevske družine
Predhodnik:
Helena Raška
Kraljica žena Ogrske
1146–1162
Naslednik:
Jaroslavna Hališka