Šokaščina
Ta članek vsebuje podatke, ki so morda napačni. |
Članek ne navaja nobenega vira. (mesec ni naveden) |
Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini. Trenutno je njegov status sporen, ne glede na to, da hrvaški jezikoslovci menijo [navedi vir] , da je šokaščina samo hrvaško narečje. V Avstro-Ogrski so šokaščino vključevali pri popisih prebivalstva.
Šokaščina | |
---|---|
Šokački jezik, šokački govor | |
Materni jezik | Srbija, Madžarska, Hrvaška |
Področje | Vojvodina, Bačka, Mohač, Slavonija |
Št. maternih govorcev | približno: 20-30.000 |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-1 | nima |
ISO 639-3 | – |
Glottolog | Ni |
Najbližji sorodnik šokaščine je bunjevščina, v katerem v Vojvodini že poučujejo. V Avstro-Ogrski so bili Šokci in Bunjevci še posebej narodnostno prebujeni. Šokci živijo na Bačkem in v Slavoniji, na Hrvaškem. Njihovo točno število ni znano, ocenjuje se na 20 do 30 tisoč[navedi vir].
Zgodovina in govorci
urediV 16. stoletju so iz Bosne prišli katoliški Slovani, ki verjetno niso bili Hrvati, saj na Madžarskem pri Pečuju (Pécs) tudi živijo katoliški Bosanci (Baranjski Bosanci), vendar se istovetijo s Hrvati[navedi vir].
Na Madžarsko so se v Mohaču naselili Šokci. Tam je leta 1526 mohačka bitka opustošila kraj.
Na Bačkem so govorili šokaščino v Sonti, na Bačkem Bregu, Bačkem Monoštru in v Somboru, na Madžarskem pa v Mohaču. V Bački živi približno 20 tisoč Šokcev.[1]
Šokci v Slavoniji in v Mohaču se imajo za Hrvate[navedi vir], na Bačkem pa za Srbe[navedi vir]. V Sremu so nekoč tudi govorili šokaščino.
Hrvaški (šokaški) književnik Andrin Grga je pisal tudi v šokaščini, kot v hrvaškem jeziku. Od 1992 Čitalniška Društva Šokcev v Mohaču se ukvarja s širjenjem šokaških in hrvaških knjig, ter piše knjige, berila in časopisa v šokaščini.
Jezikovne posebnosti
urediŠokaščina je stari štokavski jezik in ima več arhaičnih elementov. Tudi bunjevščina je deloma štokavski jezik. V šokaščini naglas, kadenca in intonacija kažejo izjemne arhaizme, ki so podobni kot v bolgarščini.[2] Šokaščina se zaradi svojih arhaičnih različnostibolj razlikuje od štokavščine ter od hrvaškega in srbskega jezika, tako da ne tvori diasistema s hrvaščino, srbščino in z bosanščino[navedi vir]. Kljub temu Srbi in Hrvati lahko razumejo štokavščino.
V sokaškem narečju Slavonije se mešajo elementi ekavščine in ikavščine, v bačkem narečju pa prevladujejo elementi ikavščine. Narečje Šokcev na Madžarskem tvori arhaično -jat končnico pri sklanjatvi samostalnikov[navedi vir].
Današnji štokavski izgovor je drugačen kot šokaški. V dolini Save govorijo takšno narečje, kjer izgovarjajo šć ali šč kot št. Hrvaška beseda šćap (palica, krepelce) je v šokaščini štap. Naglas stoji na zadnjem zlogu in redko na sprednjem[navedi vir].
V šokaščini se dostikrat ne izgovarja glasu c ampak č. Hrvaško in srbsko crna je v šokaščini črna. Takšno obliko ima tudi gradiščanščina.
Narečja
urediĐorđe Šarošac je postavil Šokce v vrste, tako so narečja tudi:
- Mohačko-šokaško narečje: v okolici Mohača
- Vaščansko-šokaško narečja: med Pečujem in Mohačom na enajstih vaseh (tako je vaščansko narečje)
- Podravsko-šokaško narečje
- Bačko-šokaško narečje: na Bačkem
Viri
uredi- ↑ »Sokcsevits Dénes: A bunyevác népcsoport a horvát nemzeti integrációs folyamatban«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2014. Pridobljeno 31. julija 2010.
- ↑ A bácskai sokácok éneklési szokásai (Hercegszántó)[mrtva povezava]
Zunanje povezave
uredi- A Mohácsi Sokacok Olvasóköre Arhivirano 2010-01-19 na Wayback Machine.