Odpre glavni meni

Škofijski dvorec, Ljubljana

dvorec v Ljubljani

Škofijski dvorec v Ljubljani stoji na Ciril Metodovem trgu št. 4 v Ljubljani, v neposredni bližini ljubljanske stolnice, s katero je stavba povezana z arkadnim hodnikom v nadstropju. V škofijskem dvorcu imajo svoj uradni sedež Nadškofija Ljubljana, Slovenska škofovska konferenca in nadškofijsko podjetje Metropolitana.

Škofijski dvorec
Škofijski dvorec, v ozadju ljubljanska stolnica
Škofijski dvorec, Ljubljana is located in Ljubljana-center
Škofijski dvorec, Ljubljana
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tipdvorec
Arhitekturni slogrenesansa, z baročnim dvoriščem
rokoko (notranjost)
Lokacijaseverni rob Ciril Metodovega trga, Ljubljana
NaslovCiril Metodov trg 4, Ljubljana
Koordinate46°3′2.08″N 14°30′27.8″E / 46.0505778°N 14.507722°E / 46.0505778; 14.507722Koordinati: 46°3′2.08″N 14°30′27.8″E / 46.0505778°N 14.507722°E / 46.0505778; 14.507722
Dokončano1512
Tehnični podatki
Število nadstropij2
Projektiranje in gradnja
NaročnikKrištof Ravbar
LastnikNadškofija Ljubljana
ArhitektAvguštin Prygl
RazvijalecAvguštin Prygl
Ljubljana - Palača Škofija
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.403 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP22. februar 1986

ZgodovinaUredi

Zgrajen je bil po potresu leta 1511, v katerem je bila uničena Škofijska palača iz leta 1461. Zgraditi ga je dal ljubljanski škof Krištof Ravbar. Vodja del je bil Avguštin Prygl - Tyfernus, tajnik, stavbenik in sodelavec takratnega škofa.

Današnja podoba dvorca je posledica preureditev ob koncu 17. in v 18. stoletju, ko sta nastala baročno arkadno dvorišče in rokokojsko okrasje v notranjosti stavbe. Leta 1733 je bil zgrajen trakt proti Ljubljanici. Ob koncu 18. stoletja je Leopold Hofer prenovil fasado in zahodno dvorišče v kitastem slogu. V rokoko stilu s štukaturami je bila obnovljena velika dvorana v drugem nadstropju.

Po potresu leta 1895 je v neoromanskem slogu preuredil kapelo arhitekt Raimund Jeblinger.

Dvorec je s pokritim arkadnim hodnikom povezan s Stolnico.

V dvorcu so med obiskom Dežele Kranjske prenočili štirje cesarji:

V njem je prenočeval tudi papež Janez Pavel II. ob svojem obisku Slovenije.

SkliciUredi

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 403". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

ViriUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi