Odpre glavni meni

Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr. n. št.[1] Njegovo ozemlje je obsegalo sodobno zahodno in severozahodno Sirijo in severni Libanon.[2][3]

Amurru
okoli 2000 pr. n. št.–okoli 1200 pr. n. št.
Geopolitična karta Bližnjega vzhoda v amarnskam obdobju, preden je Amurru postal del hetitskega vplivnega področja
Glavno mesto ni podano
Vlada absolutna monarhija
Kralj
 -  od 1380 pr. n. št. Abdi-Aširta (prvi znani)
 -  od okoli 1210 pr. n. št. Maḫḫaza (zadnji)
Zgodovinsko obdobje okoli 2000 pr. n. št. – okoli 1200 pr. n. št.
 -  Ustanovitev okoli 2000 pr. n. št.
 -  Ukinitev okoli 1200 pr. n. št.
Danes del Zastava Libanona Libanon
Zastava Sirije Sirija

Prvi dokumentirani amurrujski vladar je bil Abdi-Aširta. Med njegovim vladanjem je bil Amurru del Egipčanskega cesarstva. Njegov sin Aziru je navezal stike s hetitskim kraljem Šupiluliumo I. in nazadnje prestopil na hetitsko stran.

Amoritsko kraljestvo so okoli leta 1200 pr. n. št. uničila Ljudstva z morja.

Seznam znanih vladarjevUredi

  • Abdi-Aširta (okoli 1380 pr. n. št.[4])
  • Aziru (1340–1315 pr. n. št.)
  • Ari-Teššup (1315–1313 pr. n. št.)
  • Duppi-Teššup (1313–1280 pr. n. št.)
  • Bentešina (1280–1275 pr. n. št., prvič)
  • Šapili (1275–1260 pr. n. št.)
  • Bentešina (1260–1230 pr. n. št., drugič)
  • Šaušgamuva (1230–1210 pr. n. št.)
  • Maḫḫaza (od okoli 1210 pr. n. št. ?)

SkliciUredi

  1. Al-Maqdissi, Michel (2010): Matériel pour l'Étude de la Ville en Syrie(Deuxième Partie): Urban Planning in Syria during the SUR (Second Urban Revolution) (Mid-third Millennium BC), al-Rāfidān (Journal of Western Asiatic Studies), Institulte for Cultural studies of Ancient Iraq, Kokushikan University. Special Issue. ISSN 0285-4406.
  2. Izre'el, Sh. (1991: Amurru Akkadian: A Linguistic Study. With an Appendix on the History of Amurru by Itamar Singer, Atlanta, Georgia: Scholars Press.
  3. Singer, I. (1991): The "Land of Amurru" and the "Lands of Amurru" in the Šaušgamuwa Treaty, Iraq 53: 69–74. doi:10.2307/4200336.
  4. Raphael Giveon: Amurru, LÄ I., str. 252.

ViriUredi

  • Raphael Giveon: Amurru v Wolfgang Helck (urednik): Lexikon der Ägyptologie (LÄ), Band I, Harrassowitz, Wiesbaden 1975, ISBN 3-447-01670-1, str. 251–252.
  • Honigmann, E. Forrer: Amurru v Erich Ebeling, Bruno Meissner (urednika): Reallexikon der Assyriologie, Band 1, Walter de Gruyter, Berlin/Leipzig 1932, str. 99–101.
  • Yuan Zhihui: Amurru's Expansion and Egypt's Response in the Amarna Age, Journal of Ancient Civilizations 19 (2004), ISSN 1004-9371, str. 21–31.