Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū,[1] sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
| Nabū | |
|---|---|
Bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti | |
 | |
| Kultno središče | Borsipa |
| Planet | Merkur (v Babiloniji) |
| Simbol | glinasta tablica in pisalo |
| Osebne informacije | |
| Starši | Marduk in Sarpanit |
| Partner | Tašmetu |
| Ustrezniki | |
| Grški ustreznik | Hermes |
| Rimski ustreznik | Merkur |
| Egipčanski ustreznik | Tot |
Zgodovina uredi
Nabuja so častili Babilonci in Asirci.[2] V sumerskem panteonu se je imenoval Nisaba. Babilonci so ga začeli častiti v 1. tisočletju pr. n. št., ko so ga prepoznali kot sina boga Marduka.[2]
Njegovo kultno središče je bilo v Babilonovem sestrskem mestu Borsipa. Njegov kip so vsako Novo leto prinesli v Babilon, da bi lahko izkazal čast svojemu očetu.[2] Nabujeva simbola sta bila glinasta tablica in pisalo, položeno na tablico.[2] V Nabujevem templju se je za darovanje uporabljala posebna, kaligrafsko izpisana tablica. Njegova žena je bila asirska boginja Tašmetu.[2]
Nabu je bil zavetnik pisarjev, pismenosti in modrosti, iznajditelj pisave, preročišče in pokrovitelj racionalnih umetnosti (znanosti).[3] V vlogi preročišča je bil povezan z mezopotamsko boginjo lune Sin.[3]
Nosil je zašiljeno pokrivalo. Če je stal, je imel roke sklenjene kot starodavni duhovniki. Jezdil je krilatega zmaja Siruša, ki je izvorno pripadal njegovemu očetu Marduku. V babilonski astrologiji so ga istovetili s planetom Merkurjem.
Častili so ga do 2. stoletja pr. n. št., ko je klinopis odšel v pozabo.[2]
Čaščenje izven Mezopotamije uredi
Nabujev kult se je razširil tudi v Egipt, kjer postal eden od petih neegipčanskih bogov, ki so jih častili na Elefantini.
V Bibliji (Izaija 46:1, Jeremija 48:1) je omenjen kot Nebó.[2][4][5] V helenističnem obdobju so ga enačili z bogom Apolonom.[2] Kot bog pismenosti in modrosti so ga povezovali z rimskim bogom Merkurjem in egipčanskim bogov Totom.
Upodobitve uredi
Nabujev kip iz Nimruda, postavljen med vladanjem asirskega kralja Tiglat-Pileserja III., je razstavljen v Britanskem muzeju v Londonu.
Sklici uredi
- ↑ Lanfranchi, Giovanni B. (1987): The Correspondence of Sargon II, Helsinki: Helsinki University Press, str. 92. ISBN 9515700043.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Bertman, Stephen (2005): Handbook to Life in Ancient Mesopotamia, Oxford: Oxford University Press, str. 122. ISBN 9780195183641. Pridobljeno 8. avgusta 2016.
- ↑ 3,0 3,1 Green, Tamara M. (1992): The City of the Moon God: Religious Traditions of Harran, Leiden: E.J. Brill, str. 33–34. ISBN 9004095136. Pridobljeno 4. januarja 2017.
- ↑ Isaiah 46:1 NIV – Gods of Babylon – Bel bows down, Nebo, BibleGateway.com. Pridobljeno 23. junija 2015.
- ↑ Jeremiah 48:1 NIV - A Message About Moab - Concerning Moab, BibleGateway.com. Pridobljeno 2. julija 2015.