Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū,[1] sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti. V babilonski astronomiji ga povezujejo s klasičnim planetom Merkur.[2]
| Nabū | |
|---|---|
Bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti | |
 | |
| Kultno središče | Borsipa |
| Planet | Merkur (v Babiloniji) |
| Simbol | glinasta tablica in pisalo |
| Osebne informacije | |
| Starši | Marduk in Sarpanit |
| Partner | Tašmetu |
| Ustrezniki | |
| Grški ustreznik | Hermes |
| Rimski ustreznik | Merkur |
| Egipčanski ustreznik | Tot |
Etimologija in pomen
urediAkadščina nabû pomeni 'napovedovalec' ali 'pooblaščena oseba',[3] izpeljanka iz semitskega korena n-b-y ali nbʾ.[4] Sorodno je s klasično sirščino: 보기, romanizirano: nəḇiyyā, arabsko: نبي, romanizirano: nabiyy, in hebrejščino: נביא, romanizirano: nāḇi,[5] vse pomeni 'prerok'.
Zgodovina
urediNabuja so častili Babilonci in Asirci.[6] V sumerskem panteonu se je imenoval Nisaba. Babilonci so ga začeli častiti v 1. tisočletju pr. n. št., ko so ga prepoznali kot sina boga Marduka.[6]
Njegovo kultno središče je bilo v Babilonovem sestrskem mestu Borsipa. Njegov kip so vsako Novo leto prinesli v Babilon, da bi lahko izkazal čast svojemu očetu.[6] Nabujeva simbola sta bila glinasta tablica in pisalo, položeno na tablico.[6] V Nabujevem templju se je za darovanje uporabljala posebna, kaligrafsko izpisana tablica. Njegova žena je bila asirska boginja Tašmetu.[6]
Nabu je bil zavetnik pisarjev, pismenosti in modrosti, iznajditelj pisave, preročišče in pokrovitelj racionalnih umetnosti (znanosti).[7] V vlogi preročišča je bil povezan z mezopotamsko boginjo lune Sin.[7]
Nosil je zašiljeno pokrivalo. Če je stal, je imel roke sklenjene kot starodavni duhovniki. Jezdil je krilatega zmaja Siruša, ki je izvorno pripadal njegovemu očetu Marduku. V babilonski astrologiji so ga istovetili s planetom Merkurjem.
Častili so ga do 2. stoletja pr. n. št., ko je klinopis odšel v pozabo.[6]
Čaščenje izven Mezopotamije
urediNabujev kult se je razširil tudi v Egipt, kjer postal eden od petih neegipčanskih bogov, ki so jih častili na Elefantini.
V Bibliji (Izaija 46:1, Jeremija 48:1) je omenjen kot Nebó.[6][8][9] V helenističnem obdobju so ga enačili z bogom Apolonom.[6] Kot bog pismenosti in modrosti so ga povezovali z rimskim bogom Merkurjem in egipčanskim bogov Totom.
Upodobitve
urediNabujev kip iz Nimruda, postavljen med vladanjem asirskega kralja Tiglat-Pileserja III., je razstavljen v Britanskem muzeju v Londonu.
Sklici
uredi- ↑ Lanfranchi, Giovanni B. (1987): The Correspondence of Sargon II, Helsinki: Helsinki University Press, str. 92. ISBN 9515700043.
- ↑ »The Comprehensive Aramaic Lexicon«. cal.huc.edu.
- ↑ Richter, Thomas (2006). »Nabû«. Brill’s New Pauly. Brill. Pridobljeno 14. oktobra 2022.
- ↑ »Semitic Roots Appendix«. The American Heritage Dictionary. Pridobljeno 6. decembra 2019.
nbʾ To name, proclaim, summon."
- ↑ p.1571, Alcalay. An alternative translation of this Hebrew word is derived from an Akkadian word "Nabu," meaning to call. The Hebrew "Navi" has a passive sense and means "the one who has been called" (see HALOT, p.661).
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 6,7 Bertman, Stephen (2005): Handbook to Life in Ancient Mesopotamia, Oxford: Oxford University Press, str. 122. ISBN 9780195183641. Pridobljeno 8. avgusta 2016.
- ↑ 7,0 7,1 Green, Tamara M. (1992): The City of the Moon God: Religious Traditions of Harran, Leiden: E.J. Brill, str. 33–34. ISBN 9004095136. Pridobljeno 4. januarja 2017.
- ↑ Isaiah 46:1 NIV – Gods of Babylon – Bel bows down, Nebo, BibleGateway.com. Pridobljeno 23. junija 2015.
- ↑ Jeremiah 48:1 NIV - A Message About Moab - Concerning Moab, BibleGateway.com. Pridobljeno 2. julija 2015.
Zunanje povezave
uredi