Červar–Porat
Červar–Porat (italijansko Porto Cervara) je turistično naselje, ki leži severno od mesta Poreč v hrvaški Istri in spada pod Istrsko županijo.
Červar–Porat | |
|---|---|
 | |
  Červar–Porat Geografska lega na Hrvaškem | |
| 45°16′19.2″N 13°36′0.0″E / 45.272000°N 13.600000°EKoordinati: 45°16′19.2″N 13°36′0.0″E / 45.272000°N 13.600000°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Istrska županija |
| Mesto | Poreč |
| Nadm. višina | 3 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 593 |
| Poštna številka | 52449 Červar-Porat |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Je sodobno, urbanizirano turistično naselje okrog naravne luke ob zahodni istrski obali, zgrajeno je bilo v 70. letih 20. stoletja, v zalivu Luka Červar, za okoli 7000 prebivalcev. Leži nedaleč stran od »starega« Červarja, naselja, ki se nahaja okrog kilometer južneje in ni ob morski obali.
Gospodarstvo uredi
V zalivu Lunga se je razvila marina s kapaciteto preko 300 plovil v morju in 50 mest na kopnem. V marini je tudi servis za popravilo motorjev, splavna drča in 10 t dvigalo.
Na rtu Šilok okoli 2 km južno stoji nudistični kamp Ulika.
V okolici so nasadi oljk.
Zanimivosti uredi
Več let je imela v njej privez mogočna jahta francoskega igralca Alaina Delona. Po vojni med bivšimi jugoslovanskimi republikami je bilo v červarskih apartmajih naseljeno veliko število beguncev, mnogo infrastukture pa je bilo uničene. Do danes se mu še ni povrnil prejšnji sijaj.
Zgodovina uredi
Ob naselju so ostanki ilirskega gradišča in srednjeveškega stolpa.Poleg marine se nahajajo izkopanine starorimske naselbine Portus Cervera.[1]
Demografija uredi
| Pregled števila prebivalcev po letih[2] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 102 | 593 |
Sklici uredi
- ↑ Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Viri uredi
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
