Zmago Slokan

slovenski zdravnik radiolog in primarij

Herman »Zmago« Slokan slovenski partizan, zdravnik radiolog in primarij, * 15. april 1915, Trbovlje, Slovenija25. marec 1970, Opatija, Hrvaška.

Zmago Slokan
Portret
Ivan Krampač (levo) in Zmago Slokan
Rojstvo15. april 1915({{padleft:1915|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Trbovlje
Smrt15. marec 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (54 let)
Opatija
Grob
Pobreško pokopališče, Maribor
BivališčeMaribor
NarodnostSlovenec
Druga imenaHerman Slokan
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicradiolog, partizan
OtrociSamo Slokan

Slokan je poznan predvsem kot dolgoletni direktor Splošne bolnišnice, danes Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, v obdobju od leta 1953 do smrti leta 1970.

Življenje in delo uredi

Rodil se je 15. aprila 1915 v Trbovljah, kot Herman Slokan vendar je kasneje uporabljal svoje partizansko ime Zmago. Po končani gimnaziji v Ljubljani, je leta 1941 diplomiral na Medicinski fakulteti v Beogradu. Po končanem študiju se je sprva zaposlil kot zdravnik v bolnišnici v Trbovljah.[1]

Z Narodno-osvobodilnim gibanjem je sodeloval od leta 1942. Aktivno je deloval v Kamniško-zasavskem odredu in štabu Četrte operativne cone. Zadolžen je bil predvsem za medicinsko oskrbo ranjencev. V tem času je na Pohorju ustanovil sedem partizanskih bolnišnic,[2] od katerih je ohranjena Bolnišnica Jesen.

Po osvoboditvi se je sprva zaposlil v bolnišnici v Mariboru, leta 1948 pa je postal direktor Vojne bolnice v Ljubljani. Leta 1950 se je ponovno zaposlil v mariborski bolnišnici. Leta 1953 je postal njen direktor in tudi predstojnik Inštituta za radiologijo. Leta 1966 je prejel naziv primarij.[1]

Umrl je leta 1970 v Opatiji, kjer je bil na zdravljenju. Poročen je bil z Olgo s katero sta imela sina, ki je bil tudi radiolog.

Po njem je poimenovana velika predavalnica v kirurški stolpnici UKC Maribor.

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Pivec, Gregor (1. december 2015). »The role of the Director Zmago Slokan in the development of Maribor General Hospital in the first period after the Second World War (1953–1970)«. Wiener klinische Wochenschrift (v angleščini). Zv. 127, št. 5. str. 163–168. doi:10.1007/s00508-015-0913-5. ISSN 0043-5325.
  2. »Slovensko zdravniško društvo - MHS in Sekcija za partizansko zdravstvo« (PDF).[mrtva povezava]