Partizanska bolnišnica Jesen
Patrizanska bolnišnica Jesen je edina obnovljena partizanska bolnišnica na vzhodnem Pohorju. Partizansko zdravstvo na Pohorju je povezano z zdravnikoma Ivanom Kopačem-Pavčkom in Hermanom Slokanom-Zmago.
Partizanska bolnišnica Jesen | |
 | |
  Geografski položaj v Sloveniji | |
| Lega | pod cesto Šmartno na Pohorju-Trije kralji, blizu kmetije Lepe Občina Slovenska Bistrica |
|---|---|
| Koordinati | 46°27′29.16″N 15°27′46.55″E / 46.4581000°N 15.4629306°EKoordinati: 46°27′29.16″N 15°27′46.55″E / 46.4581000°N 15.4629306°E |
| Zgrajeno | 1944 |
| RKD št. | 7064 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 19. marec 2013 |
Kompleks se nahaja na slovenjebistriškem Pohorju. Do nje se pride po lokalni cesti Šmartno na Pohorju - Trije Kralji - Osankarica. Nahaja se v bližini Lepejeve kmetije. Ključi za ogled se nahajajo na tej kmetiji.
Zgodovina uredi
Bolnišnico so začeli graditi v drugi polovico oktobra 1944 (na jesen - po tem je dobila tudi svoje ime JESEN). Pri okoliških kmetih so dobili potrebno orodje, da so lahko začeli z delom. Novembra so imeli postavljeno že ogrodje za barake. Tramove so vezali s trtami, le izjemoma so uporabljaji lesene kline za zabijanje, da ne bi izdali svoje lokacije. V bližini niso sekali lesa, da ne bi spremenili okolja bodoče bolnišnice. Dokumenti omenjajo da je prve ranjence sprejela 6. januarja 1945. To so bili borci Šercerjeve brigade. Prenos ranjencev v bolnišnico je bil zelo naporen saj so jih morali nositi na velikih razdaljah, za sabo pa zabrisati vse sledi, da jih sovražnik ne bi izsledil. V barakah so kurili samo ponoči, ker je čez dan bila nevarnost, da bi jih dim lahko izdal. V primerih večje nevarnosti, ko je bil sovraznik v bližini so za bolnišnico kuhali na Lepejevi kmetiji in od tam nosili hrano v bolnišnico. Prav tako je bila Olga Mušič lastnica Lepejeve kmetije zadolžena za obveščanje osebja, če so se v bližini pojavile sovražnikove enote.
V bolnišnici so ohranjeni dokumenti iz katerih je razvidno, da se je v njej zdravilo 25 ranjencev. Po izjavah zdravniške ekipe pa jih je bilo precej več. Konec maja 1945 so bolnišnico zapustili ranjenci in bili premeščeni v Mariborsko vojaško bolnišnico na Gosposvetski cesti.
Objekti uredi
- baraka za ranjence velikost 8 x 3 m, od tega je ambulanta 6 m2,
- kuhinja 4,3 x 3,2 m,
- razkuževalnica 3,14 x 2,4 m,
- baraka za osebje bolnišnice 4 x 3,15 m,
- majhna zemljanka za hrano,
- dve leseni stranišči,
- zemljanka za evakuacijo ranjencev, od bolnišnice oddaljena cca. 200 m
Graditelji bolnišnice uredi
- Jože Kalan - upravnik,
- Ivan Strehar-Župan - sekretar,
- Franc Kunc - vodja gradnje,
- Jože Žibert - vojni referent,
- Franc Urnaut - dezinfektor,
- Jože Hrasnik - kamufler,
- Oton Albreht - kurir,
- Anton Somrek - intendant,
- Anton Smogavec - intendant,
- Marija Podstenšek - kuharica,
- Ivan Krajnc - kuhar,
- Jože Smogavec,
- Jože Kresnik,
- Franc Mušič,
- Olga Mušič.
Medicinsko osebje bolnišnice uredi
- Angelca Gril - bolničarka,
- Julijana Kovač - bolničarka,
- dr. Herman Slokan-Zmago - zdravnik.
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7064«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri uredi
- Lojze Penič: Partizanska bolnišnica Jesen,
- Ivan Strehar, Opis partizanske bolnišnice na Pohorju; Glasnik (Slovenska Bistrica) 22.7.1967,
- Seznam osebja sektorja P 2, v arhivu Muzeja norodne osvoboditve v Mariboru (MNOM),
- Milan Ževart, Po sledovih NOV v mariborskem okraju, Maribor 1962,
- Zbornik Slovenke v NOV II-2.