Zahodna Frizija (regija)

Zahodna Frizija (nizozemsko West-Friesland, zahodnofrizijsko West-Fryslân) je sodobna regija na severozahodu Nizozemske v provinci Severna Holandija.

Sodobna regija Zahodna Frizija je poudarjena na zemljevidu Nizozemske

Zgodovina uredi

Zahodna Frizija v 17. stoletju.

Zgodovinska regija Zahodne Frizije, mešani zemljevid, stari zemljevid, prekrit na sodobnem geografskem zemljevidu

Reka Vlie (imenovana tudi Fli) je podaljšek IJssela, kraka reke Ren. Reka deli severno Nizozemsko na dva dela, zahodni in vzhodni del. V enajstem stoletju so močne padavine povzročile, da je reka poplavila velike dele zemlje. Nastal je zaliv Zuiderzee (prej so ga rimski avtorji imenovali jezero Lacus Flevo), ki ločuje Zahodno Frizijo od sodobne province Friesland .^[1] V srednjem veku je območje Westflinge v Zahodni Friziji postalo otok, ki ga na severu mejita zaliva Medem in Zijpe, na jugu pa različna med seboj povezana jezera (zdaj polderska dežela), ki so bila povezana z Zuiderzeejem. Zaradi tega je bil toponim "Zahodna Frizija" bolj uporabljen za območje Westflinge kot za prvotno Zahodno Frizijo.

Približno 300 let je Zahodna Frizija delovala kot avtonomno območje, saj Zahodni Frizijci niso želeli biti vazali gospodarjev iz Holandije. Grof Floris V. Holandski, je med svojo vladavino poskušal združiti Holandijo in Zahodno Frizijo, kar mu je uspelo s priključitvijo Zahodno Frizijo.^[2] Njegov naslednik Janez I. je leta 1297 dosegel končno zmago nad Zahodnimi Frizijci. Zahodna Frizija je tvorila združeno provinco s Holandijo v Nizozemski republiki, čeprav je bila priznana kot avtonomna regija, parlament omenjene province, splošno znane kot Holandije, pa je bil uradno znan kot Stanovi Holandije in Zahodne Frizije. V času Združenih provinc je imela Zahodna Frizija svojo neodvisno Admiraliteto severne četrti. Vsak admiral, ki je služil v okviru te admiraliteta ali dveh drugih holandskih admiralitet ( Amsterdam in Admiraliteta de Maze), je imel naziv admiral Holandije in Zahodne Frizije.

Zahodnofrizijski jezik je izginil iz regije^[1] in poznejša zahodnofrizijska narečja zdaj počasi izginjajo. Čeprav so ta narečja podnarečja holandske nizozemščine, je nanje močno vplival zahodnofrizijski substrat v besedišču in slovnici.

Zgodnjesrednjeveški Vroonen uredi

Prvi prebivalci Alkmaarja, Oudorpa in St. Pancrasa (Sv. Pankraca) so se verjetno naselili vzdolž obalnih visokih grebenov Vroonermeer v 9. stoletju našega štetja. Bolj znano kot Vroonen, je to naselje pozneje preraslo v vas. V poznem 13. stoletju, ko so si Nizozemci pokorili Zahodne Frizijce, so zmagovalci prečkali vas in jo zažgali. Nekaj preživelih prebivalcev je pobegnilo iz regije. Po dolgem času so se ljudje vrnili v Vroonen in zgradili so kapelo. Okoli te cerkve je bila ustanovljena vas St. Pancras [1484]. Vroonermeer je bil leta 1561 izsušen.

Rekultivacija severnoholandskih jezer je bila povsem zasebna poslovna zadeva, namenjena vzpostavitvi novih območij rodovitne zemlje. Investitorji so financirali operacijo in dali v najem svoja nova zemljišča kmetom.

Geografija uredi

Natančna lokacija Zahodne Frizije ni jasno opredeljena, vendar se domneva, da je obsegala območje severno od namišljene črte skozi Hoorn in Alkmaar.^[3] Znotraj te zgodovinske regije je sodobna regija Zahodna Frizija, manjše območje, ki temelji na sistemu nasipov na Westfriese Omringdijk, ki leži v zahodnofrizijskem okrožju ( gouw ) Westflinge .

Območje med rekama Vlie in IJ sestavljajo današnje občine Alkmaar, Amsterdam (Landelijk Noord), Beemster, Bergen, Castricum, Den Helder, Drechterland, Edam-Volendam, Enkhuizen, Heerhugowaard, Heiloo, Hollands Krorn, Hooo Koggenland, Landsmeer, Langedijk, Medemblik, Purmerend, Oostzaan, Opmeer, Schagen, Stede Broec, Texel, Uitgeest, Vlieland, Waterland, Wognum, Wormerland in Zaanstad .

Občine uredi

Regija obsega okoli 800 km² (309 sq mi), ki ga začrta Westfriese Omringdijk. Sestavljajo jo naslednje občine:

nizozemsko ime	Zahodnofrizijsko ime
Alkmaar	Alkmar
Beverwijk	Beverwyk
Den Helder	Dan Haldar
Dijk en Waard	Doik en Weerd
Drechterland	Drechterland
Edam-Volendam	Edam Volendam
Enkhuizen	Henkhúze
Hollands Kroon	Hollands Kroon
Hoorn	Hoorn
Koggenland	Koggeland
Medemblik	Memeloik
Opmeer	Obmar ali Opmar
Purmerend	Purmerend
Schagen	Skagen
Stede Broec	Stee Broek
Uitgeest	Uitgeezd
Velsen	Velzen
Wormerland	Wormerland
Zaanstad	Zaanzdat

Večja mesta vključujejo Hoorn (ki je bilo glavno mesto Zahodne Frizije) in Alkmaar.

Narečje uredi

Tradicionalno narečje regije je zahodnofrizijsko narečje nizozemščine. Sodobna regija je po velikosti in lokaciji podobna zgodovinskemu okrožju ( gouw ) Westflinge, ki je bilo samo del veliko večje zgodovinske regije <b id="mw6Q">Zahodne Frizije</b> .

Zahodnofrizijska zastava

Sklici uredi

↑ ^1,0 ^1,1 Reinhardt, Andreas, ur. (1984). Die erschreckliche Wasser-Fluth 1634 (v nemščini). Husum: Husum Druck- und Verlagsgesellschaft. str. 189. ISBN 3-88042-257-5.
↑ Delaissé, L. M. J. (1968). A Century of Dutch Manuscript Illumination. California Studies in the History of Art. University of California Press and Cambridge University Press. str. 5.
↑ van Nierop, Henk (2009). Treason in the Northern Quarter: War, Terror, and the Rule of Law in the Dutch Revolt. Princeton University Press. str. 10. ISBN 9780691135649.

Zunanje povezave uredi

Spletno mesto regije (v nizozemščini in delno zahodnofrizijsko)

[Reinhardt-1] 1,0 ^1,1 Reinhardt, Andreas, ur. (1984). Die erschreckliche Wasser-Fluth 1634 (v nemščini). Husum: Husum Druck- und Verlagsgesellschaft. str. 189. ISBN 3-88042-257-5.

[2] Delaissé, L. M. J. (1968). A Century of Dutch Manuscript Illumination. California Studies in the History of Art. University of California Press and Cambridge University Press. str. 5.

[vanNierop-3] van Nierop, Henk (2009). Treason in the Northern Quarter: War, Terror, and the Rule of Law in the Dutch Revolt. Princeton University Press. str. 10. ISBN 9780691135649.

[1]

[2]

[3]