Wikipedija:Glavna stran

Tukaj so zbrane povezave o urejanju vsebin na glavni strani slovenske Wikipedije.

Izbrani članekUredi

Glej Predloga:Izbrano in Arhiv


Trojezični klinopisni napis Kserksa I. v trdnjavi Van

Klinopis je eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga razvili Sumerci v staroveški Mezopotamiji. Prepoznaven je po klinasto oblikovanih potezah v znakih, vtisnjenih s trikotno prirezanim trsom ali pisalom v mehko glinasto tablico.

Nastal je v poznem 4. tisočletju pr. n. št. za zapis izoliranega sumerskega jezika. Začel se je kot sistem piktogramov, poenostavljenih sličic, prevzetih iz starejšega sistema simbolov, ki so se uporabljali za računanje. V 3. tisočletju pr. n. št. se je slikovni zapis poenostavil, postal bolj abstrakten in razvil manjše znake (hetitski klinopis). Sistem je postal kombinacija zapisa glasov, zlogov in soglasniške abecede.

Izvirno sumersko pisavo so kasneje prilagodili za pisanje semitske akadščine ter eblaitskih in amoritskih jezikov, elamščine, hatščine, huritščine in urartščine, pa tudi indoevropskih jezikov, kot sta bila hetitščina in luvijščina. Klinopis je dal navdih za kasnejšo semitsko ugaritsko abecedo in staroperzijski klinopis. Klinopis je v novoasirskem obdobju (911–612 pr. n. št.) postopoma nadomestila feničanska abeceda in je v 2. stoletju n. št. popolnoma izginil. Njegovi zadnji sledovi so bili odkriti v Asiriji in Babiloniji. Vsebina zapisov je bila popolna neznanka, dokler ga niso v 19. stoletju začeli razvozlavati. Preberite več ...

Ste vedeli, da ...Uredi

Glej Wikipedija:Ste vedeli, da ... in Predloga:Ste vedeli.


Ann Radcliffe

Izbrane slikeUredi

Glej Wikipedija:Izbrane slike in Predloga:Slika.


Istria olim Lapidia
Istria olim Lapidia, zemljevid Istre iz leta 1633, kartograf Giovanni Antonio Magini, izdal Jan Janssonius v Amsterdamu


Vir fotografije: dLib.si


Izbrane obletniceUredi

Glej Wikipedija:Izbrane obletnice.


28. september: dan učiteljev na Tajvanu.

Konfucij


26. september27. september29. september30. september


Ukinjeni razdelkiUredi

Nedavni dogodkiUredi

Glej Predloga:Nedavni dogodki. - ukinjeni v začetku junija 2007 zaradi prepočasnega posodabljanja in neaktualnosti.



Izbrana osebaUredi

Glej Predloga:Oseba in Arhiv - ukinjene v oktobru 2006, združeno s izbranimi članki


Georg Friedrich Händel, nemški skladatelj, * 23. februar 1685, Halle, Nemčija, † 14. april 1759, London, Anglija.

Na dvoru Weiβenfelsov je vojvoda spoznal Händelovo nadarjenost. Mladi Georg Friedrich je dobil glasbenega učitelja Friedricha Wilhelma Zachowa, ki je bil organist. Skupaj z njim je pri 12 letih, prvič pokazal svoje spretnosti na berlinskem dvoru, kjer je pustil izjemen vtis. Svoje velike uspehe je Händel začel z oratorijema Saul, Izrael v Egiptu in concertom grossom Aleksander's fest. Največkrat izvajano delo Mesija je predstavil 13. aprila 1742 v Dublinu. Leta 1745 je zložil junaški oratorij Juda Makabejec, ki je doživel velik uspeh. Leta 1751 so se pri skladatelju pojavile prve težave z vidom. Händel se je odločil za operacijo, ki žal ni uspela in postal je skoraj slep. Do konca življenja je nadziral izvajanje svojih del, predeloval orgelska dela, posamezne arije ter popolnoma prenovil delo iz italijanskega obdobja... Na področju olatorijev je bil Händel nepremagljiv. Napisal je več kot 40 oper, 25 oratorijev, 30 instrumentalnih skladb in nekaj od.


Izbrani navedekUredi

Združeno s projektom Izbrane osebe


Strah pred imenom samo poveča strah pred osebo samo.


Albus Dumbledore v knjigi Harry Potter in kamen modrosti.

Ravnatelj čarovniške akademije posvari Harryja Potterja, naj ga ne bo strah izgovarjati imena svojega največjega sovražnika, lorda Mrlakensteina, saj se mora soočiti s svojimi notranjimi strahovi.
Serija knjig o Harryju Potterju je postala svetovni fenomen, že peta knjiga je podrla vse rekorde založnikov, za šesto knjigo, ki izide julija, pa je v prvi nakladi 10,8 milijonov izvodov.