Tovorni vlak na progi Divača-Koper

Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.

Motornik (tudi motorni vlak), je v železniškem transportu samodejno gnana motorna železniška enota, vlečno tirno vozilo z lastnim pogonom ali pa železniško motorno vozilo za posebne namene.


Vlaki lahko prevažajo potnike in/ali tovor iz enega na drugo mesto vzdolž proge.

Železniški tirUredi

Železniški tir sestavljata običajno dve vzporedni železniški tirnici, lahko pa je železniška proga prilagojena zahtevam ozkotirne železnice, enotirne železnice, podzemne železnice, zobate železnice ali pa magleva, vsaka proga pa ima lahko tudi več tirov.

Diesel motorna potniška garnitura Slovenskih železnic

Vrste vlakovUredi

 
Muzejski vlak Slovenskih železnic

Potniški transportUredi

Potniški vlak vsebuje eno ali več lokomotiv ter enega ali več potniških vagonov. Vlak je lahko sestavljen samo iz potniških vagonov, pri tem pa so nekateri ali pa kar vsi gnani kot motorna enota.

Tovorni transportUredi

Tovorni vlaki so sestavljenih iz tovornih vagonov, čeprav so nekateri poštni vlaki (posebej v nekaterih državah potujoči poštni uradi) na zunaj bolj podobni potniškim vlakom.

Vlaki so lahko tudi mešani, to pomeni, da prevažajo tako tovor in potnike. Taki mešani vlaki postajajo čedalje redkejši v več državah. Slovenske železnice jih ne formirajo, četudi nekateri potniški vlaki prevažajo manjše količine tovora npr. kolesa, lahko tudi poštne pošiljke.

Kombinirani transportUredi

Pri kombiniranem transportu se standardni ISO zabojniki s kontejnerskih ladij s posebnimi dvigali nalagajo direktno na standardizirane železniške vagone, kar močno skrajša čas prevoza.

Posebna tirna vozilaUredi

Posebna tirna vozila delujejo na zanje zgrajenih in prilagojenih progah, npr. enotirna železnica, hitra železnica, maglev, tirna vzpenjača, podzemna železnica, jamska železnica, gozdna železnica, zobata železnica ali pa zračna železnica.

Posebna tirna vozila se uporabljajo tudi za vzdrževanje prog.

Samo nepripeto tirno vozilo sicer ni vlak, vendar se tako šteje zaradi signalizacijskih razlogov.

VlekaUredi

Prvi vlaki so bili vlečeni z vrvjo, s konji ali pa gravitacijsko, od začetka 19. stoletja dalje pa v veliki večini s parnimi lokomotivami. Od 20-ih let 20. stoletja so parne lokomotive začele zamenjevati dizelske in električne lokomotive, ki so bile preprostejše za uporabo in obratovanje ter tudi čistejše, vendar dražje. Ob približno istem času so v potniški promet začele prihajati tako dizelske kot električne samodejno gnane motorne enote. Večina držav je odpravila parne lokomotive iz vsakodnevne rabe do 70. let 20. stoletja. Nekatere države, kjer je premog poceni in v izobilju (predvsem na Kitajskem), še uporabljajo parne lokomotive, vendar se tudi te postopoma umikajo. Muzejski parni vlaki pa so še vedno v uporabi v večini držav zaradi turizma.

Električna vleka omogoča nižjo ceno po prevoženem kilometru, vendar z visokimi začetnimi stroški, ki so upravičeni samo na progah z veliko prometa. Ker je strošek izgradnje elektrificirane proge visok, električna vleka ni primerna za zelo dolge proge. Električni vlaki dobivajo električni tok preko nadtirnih električnih kablov ali preko sistema tretje tirnice.


Znane železniške progeUredi

Prvo železniško progo na svetu, med pristaniškim mestom Liverpool in Manchestrom, po kateri je vozila parna lokomotiva, so pod vodstvom Georgea in Roberta Stephensona zgradili leta 1830 v Veliki Britaniji. Proga je bila dolga 50 km.

GalerijaUredi

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi