Odpre glavni meni

Velika nagrada Kanade 1988 je bila peta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1988. Odvijala se je 12. junija 1988 na dirkališču Circuit Gilles Villeneuve v Montrealu. Zmagal je Ayrton Senna, drugo mesto je osvojil Alain Prost, tretje pa Thierry Boutsen. Senna je osvojil tudi najboljši štartni položaj in postavil najhitrejši krog dirke.

Zastava Kanade   Velika nagrada Kanade 1988
Podrobnosti o dirki
5. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1988.
Circuit Montreal.png
Datum 12. junij 1988
Urad. ime Molson Gran Prix du Canada
Lokacija Circuit Gilles Villeneuve
Montreal, Kanada
Dirkališče Cestno dirkališče, 4,421 km
Razdalja 69 krogov, 302,910 km
Vreme Sončno, vroče
Najboljši štartni položaj
Dirkač Zastava Brazilije Ayrton Senna McLaren-Honda
Čas 1:21,681
Najhitrejši krog
Dirkač Zastava Brazilije Ayrton Senna McLaren-Honda
Čas 1:24,973 (v 53. krogu)
Stopničke
Prvi Zastava Brazilije Ayrton Senna McLaren-Honda
Drugi Zastava Francije Alain Prost McLaren-Honda
Tretji Zastava Belgije Thierry Boutsen Benetton-Ford
Zmagovalec Ayrton Senna, McLaren
Drugouvrščeni Alain Prost, McLaren
Tretjeuvrščeni Thierry Boutsen, Benetton

PoročiloUredi

KvalifikacijeUredi

Na prenovljenem dirkališču Gillesa Villeneuva sta na kvalifikacijskih treningih ponovno prevladovala McLarnova dirkača. Ayrton Senna je osvojil svoj peti zaporedni najboljši štartni položaj, drugo štartno mesto pa je osvojil Alain Prost. Drugo štartno vrsto sta zasedla Thierry Boutsen z Benettonom in Nelson Piquet z Lotusom, Williamsova dirkača, Nigel Mansell in Riccardo Patrese, pa sta se vbadala s težavami, saj sta dosegla le deveto oziroma enajsto štartno mesto. Sobotne kvalifikacije je zaznamovala huda nesreča dirkača Arrowsa Dereka Warwicka, ki pa je ostal nepoškodovan in lahko sodeloval na dirki.

DirkaUredi

Prost je na štartu povedel pred Senno, sledila sta dirkača Ferrarija Michele Alboreto in Gerhard Berger ter Benettona Thierry Boutsen in Alessandro Nannini. V desetem krogu so se pri Bergerjevem Ferariju začele težave s črpalko za dovod goriva. V devetnajstem krogu je Senna izkoristil priložnost, ko je Prost za trenutek obtičal za dirkači zaostalimi za krog, in se prebil v vodstvo. Alessandro Nannini, ki je držal četrto mesto, je v petnajstem krogu odstopil zaradi okvare električnega sistema. V triindvajsetem krogu je odstopil tudi Berger, medtem pa je Nigel Mansell prehitel Nelsona Piqueta, toda Britanec je moral nato v šestindvajsetem krogu odstopiti zaradi okvare motorja. Podobno se je zgodilo tudi njegovemu moštvenemu kolegu Riccardu Patreseju pet krogov kasneje. Michele Alboreto je v štiriintridesetem krogu odstopil zaradi podobnih težav kot moštveni kolega Berger, tako da se je Thierry Boutsen prebil na tretje mesto, ki ga je držal vse do konca dirke. Zaradi odstopa več dirkačev boljših moštev, so dobili priložnost za prvenstvene točke tudi dirkači manjših moštev. Tako se je Philippe Streiff z dirkalnikom AGS na polovici dirke prebil na peto mesto, pred Andreo de Cesarisa, ki je bil z dirkalnikom Rial šesti. Toda Streiff je odstopil zaradi izleta s steze v enainštiridesetem krogu, de Cesarisu pa je tri kroge pred koncem dirke zmanjkalo goriva. To je izkoristil Ivan Capelli in s svojim dirkalnikom March dosegel presenetljivo peto mesto. Senna je zmagal, sledili pa so še Prost, Boutsen, Piquet, Capelli in Jonathan Palmer. Uvrščenih je bilo štirinajst dirkačev, toda le prvi trije v istem krogu.

DirkaUredi

Poz Št Dirkač Konstruktor Krogi Čas/Odstop Št. m. Toč
1 12   Ayrton Senna McLaren-Honda 69 1:39:46,618 1 9
2 11   Alain Prost McLaren-Honda 69 + 5,934 s 2 6
3 20   Thierry Boutsen Benetton-Ford 69 + 51,409 s 7 4
4 1   Nelson Piquet Lotus-Honda 68 +1 krog 6 3
5 16   Ivan Capelli March-Judd 68 +1 krog 14 2
6 3   Jonathan Palmer Tyrrell-Ford 67 +2 kroga 19 1
7 17   Derek Warwick Arrows-Megatron 67 +2 kroga 16  
8 31   Gabriele Tarquini Coloni-Ford 67 +2 kroga 26  
9 22   Andrea de Cesaris Rial-Ford 66 Brez goriva 12  
10 30   Philippe Alliot Larrousse-Ford 66 El. sistem 17  
11 2   Satoru Nakadžima Lotus-Honda 66 +3 krogi 13  
12 33   Stefano Modena Euro Brun-Ford 66 +3 krogi 15  
13 24   Luis Perez-Sala Minardi-Ford 64 +5 krogov 21  
14 9   Piercarlo Ghinzani Zakspeed 63 Motor 22  
Ods 15   Maurício Gugelmin March-Judd 54 Menjalnik 18  
Ods 14   Philippe Streiff AGS-Ford 41 Vzmetenje 10  
Ods 25   René Arnoux Ligier-Judd 36 Prenos 20  
Ods 27   Michele Alboreto Ferrari 33 Motor 4  
Ods 6   Riccardo Patrese Williams-Judd 32 Motor 11  
Ods 18   Eddie Cheever Arrows-Megatron 31 Pedal za plin 8  
Ods 5   Nigel Mansell Williams-Judd 28 Motor 9  
Ods 26   Stefan Johansson Ligier-Judd 24 Motor 25  
Ods 28   Gerhard Berger Ferrari 22 El. sistem 3  
Ods 19   Alessandro Nannini Benetton-Ford 15 Vžig 5  
Ods 32   Oscar Larrauri Euro Brun-Ford 8 Šasija 24  
Ods 4   Julian Bailey Tyrrell-Ford 0 Trčenje 23  
DNQ 23   Adrián Campos Minardi-Ford    
DNQ 21   Nicola Larini Osella    
DNQ 29   Yannick Dalmas Larrousse-Ford    
DNQ 10   Bernd Schneider Zakspeed    
DNPQ 36   Alex Caffi Dallara-Ford

  Brazilija  •   San Marino  •   Monako  •   Mehika  •   Kanada  •   V. ZDA  •   Francija  •   V. Britanija
  Nemčija  •   Madžarska  •   Belgija  •   Italija  •   Portugalska  •   Španija  •   Japonska  •   Avstralija


Predhodna dirka:
Velika nagrada Mehike 1988
Prvenstvo Formule 1
sezona 1988
Naslednja dirka:
Velika nagrada vzhodnih ZDA 1988

Predhodna dirka:
Velika nagrada Kanade 1986
Velika nagrada Kanade Naslednja dirka:
Velika nagrada Kanade 1989

1961  • 1962  • 1963  • 1964  • 1965  • 1966  • 1967  • 1968  • 1969  • 1970  • 1971  • 1972  • 1973  • 1974  • 1976
1977  • 1978  • 1979  • 1980  • 1981  • 1982  • 1983  • 1984  • 1985  • 1986  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992
1993  • 1994  • 1995  • 1996  • 1997  • 1998  • 1999  • 2000  • 2001  • 2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2007
2008  • 2010  • 2011  • 2012  • 2013  • 2014  • 2015  • 2016  • 2017  • 2018  • 2019