Velika nagrada Brazilije 2007

Velika nagrada Brazilije 2007 je bila sedemnajsta in zadnja dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 2007. Odvijala se je 21. oktobra 2007 na dirkališču Autódromo José Carlos Pace. Dirka je odločala o dirkaškem naslovu prvaka, za katerega so bili pred dirko v igri še Lewis Hamilton, Fernando Alonso in Kimi Räikkönen. Räikkönen je na dirki s tretjega štartnega mesta zmagal pred moštvenim kolegom pri Ferrariju, Felipejem Masso, ki je štartal z najboljšega štartnega položaja, in Alonsom, ki je štartal s štartnega četrtega mesta in je za obema Ferrarijema zaostal skoraj minuto. Hamilton, ki je štartal z drugega štartnega mesta je že v prvem ovinku v boju z Alonsom naredil napako, zapeljal s proge in padel na osmo mesto, v devetem krogu pa je zaradi težav z menjalnikom, ki naj bi jih povzročil sam z nenamernim pritiskom na gumb za začetek štartne procedure, izgubil še štirideset sekund proti vodilnim, zaradi česar mu tudi s spremenjeno taktiko treh postankov v boksih ni uspelo priti višje od sedmega mesta. To pa je pomenilo, da je dirkač z najmanj možnostmi pred dirko, Kimi Räikkönen, osvojil svoj prvi naslov prvaka s točko prednosti pred dirkačema McLarna, Alonsom in Hamiltonom. Nico Rosberg z Williams-Toyoto je s četrtim mestom osvojil svoj najboljši rezultat v karieri.

Brazilija   Velika nagrada Brazilije 2007
Podrobnosti o dirki
17. dirka Formule 1 od 17-ih v sezoni 2007.

Datum 21. oktober 2007
Urad. ime XXXVI Grande Prêmio do Brasil
Lokacija Autódromo José Carlos Pace,
São Paulo, Brazilija
Dirkališče Stalno dirkališče, 4,309 km
Razdalja 71 krogov, 305,909 km
Vreme jasno, vroče
Najboljši štartni položaj
Dirkač Brazilija Felipe Massa Ferrari
Čas 1:11,931
Najhitrejši krog
Dirkač Finska Kimi Räikkönen Ferrari
Čas 1:12,445 (v 66. krogu)
Stopničke
Prvi Finska Kimi Räikkönen Ferrari
Drugi Brazilija Felipe Massa Ferrari
Tretji Španija Fernando Alonso McLaren-Mercedes
Vodilni dirkači
Sebastian Vettel na petkovem prostem treningu
Kazuki Nakadžima na petkovem treningu pred svojo prvo dirko
Prvi ovinek po štartu
Nico Rosberg prehiteva rojaka Nicka Heidfelda
Räikkönen slavi zmago in svoj prvi naslov prvaka

Poročilo

uredi

Pred dirko

uredi

Zaradi odstopa vodilnega v dirkaškem prvenstvu, Lewisa Hamiltona, na predzadnji dirki sezone za Veliko nagrado Kitajske, sta imela pred dirko poleg Hamiltona za naslov prvaka možnosti še njegov moštveni kolega pri McLarnu Fernando Alonso, ki je zaostajal štiri točke za Hamiltonom, in dirkač Ferrarija Kimi Räikkönen, ki je zaostajal še tri točke za Alonsom. To je bil prvi boj treh dirkačev na naslov prvaka na zadnji dirki sezone po sezoni 1986, ko je naslov osvojil Alain Prost pred Nelsonom Piquetom in Nigelom Mansellom, in osmi v oseminpetdesetletni zgodovini Formule 1.

Kvalifikacije

uredi

Najboljši štartni položaj je osvojil Felipe Massa, za njim pa so se zvrstiti vsi trije dirkači, ki so se borili za naslov prvaka, Hamilton, Räikkönen in Alonso, do desetega mesta pa še Mark Webber, Nick Heidfeld, Robert Kubica, Jarno Trulli, David Coulthard in Nico Rosberg. V finalnem delu kvalifikacij je moral ob obeh svojih hitrih krogih Räikkönen prehiteti Hamiltona. V Räikkönenovem zadnjem poskusu se je Hamilton umaknil prepozno, zato je Finca v naslednjem ovinku odneslo malce prek robnika. Hamilton se je Räikkönenu po kvalifikacijah opravičil, kot razlog za incident pa je navedel tresoča se ogledala.

Dirka

uredi

Na štartu je Massa zaprl Hamiltona, tako da je Britanca najprej uspel prehiteti Räikkönen, nato pa še Alonso. Hamilton je v prvem ovinku napadel Alonsa, toda prepozno zaviral, zapeljal s proge in padel na osmo mesto. Alonso ni mogel slediti vodilnima dirkačema Ferrarija, v devetem krogu pa je Hamilton nenadoma upočasnil in po štiridesetih sekundah počasne vožnje nadaljeval z dirkanjem. Kasneje je v intervjuju povedal, da je bil sam kriv za težavo, ko je po nesreči pritisnil gumb za začetek štartne procedure, toda McLaren je kasneje zanikal njegovo krivdo. Po drugih postankih v boksih je Räikkönen ostal nekaj krogov dlje na stezi kot Massa in se po svojem postanku vrnil na stezo v vodstvo, ki ga je držal vse do konca. Medtem je Hamilton spremenil taktiko z dveh na tri postanke v boksih, toda vseeno se mu višje od sedmega mesta ni uspelo prebiti, v zadnjih krogih pa sta se za četrto mesto borila Nemca Rosberg in Heidfeld, na koncu je četrto mesto in svoj najboljši rezultat kariere osvojil Rosberg, točke pa so osvojili še peti Robert Kubica, šesti Heidfeld in osmi Jarno Trulli. Novinec Kazuki Nakadžima je dosegel solidno deseto mesto, njegov debi pa je v precejšnji meri zasenčila nezgoda pri postanku v boksih, ko je pripeljal prehitro na mesto za dolivanje goriva in lažje poškodoval dva mehanika.

Po dirki

uredi

Zmaga Räikkönena, tretje mesto Alonsa in sedmo Hamiltona je v prvenstvu pomenilo prvi naslov prvaka Räikkönena, ki je Alonsa in Hamiltona prehitel le za točko, kar je najtesnejša odločitev o naslovu prvaka med tremi dirkači v zgodovini. Prvič po sezoni 1950 se je zgodilo, da je tretjeuvrščeni dirkač v prventvu na zadnji dirki osvojil naslov prvaka, takrat je to uspelo prvemu prvaku v zgodovini Formule 1, Ninu Farini, ki je premagal Juana Manuela Fangia za tri in Luigija Fagiolija za šest točk. Räikkönen je po Juanu Manuelu Fangiu v sezoni 1956 in Jodyju Scheckterju v sezoni 1979 tretji Ferrarijev dirkač, ki je v svoji prvi sezoni v moštvu osvojil naslov prvaka. Finec je osvojil tudi pokal podjetja DHL za največ najhitrejših krogov v sezoni, tudi tukaj je bila odločitev tesna in je padla na zadnji dirki, ko je Räikkönen moštvenega kolego Masso ob izenačenosti glede najhitrejših in drugih najhitrejših krogov premagal šele zaradi večjega števila tretjih najhitrejših krogov. Heikkiju Kovalainenu je odstop na zadnji dirki sezone preprečil, da bi kot prvi novinec v zgodovini Formule 1 končal vse dirke sezone.

Rezultati

uredi

Kvalifikacije

uredi
Poz Dirkač Konstruktor 1. del 2. del 3. del
1   Felipe Massa Ferrari 1:12,303 1:12,374 1:11,931
2   Lewis Hamilton McLaren-Mercedes 1:13,033 1:12,296 1:12,082
3   Kimi Räikkönen Ferrari 1:13,016 1:12,161 1:12,322
4   Fernando Alonso McLaren-Mercedes 1:12,895 1:12,637 1:12,356
5   Mark Webber Red Bull-Renault 1:13,081 1:12,683 1:12,928
6   Nick Heidfeld BMW Sauber 1:13,472 1:12,888 1:13,081
7   Robert Kubica BMW Sauber 1:13,085 1:12,641 1:13,129
8   Jarno Trulli Toyota 1:13,470 1:12,832 1:13,195
9   David Coulthard Red Bull-Renault 1:13,264 1:12,846 1:13,272
10   Nico Rosberg Williams-Toyota 1:13,707 1:12,752 1:13,477
11   Rubens Barrichello Honda 1:13,661 1:12,932
12   Giancarlo Fisichella Renault 1:13,482 1:12,968
13   Sebastian Vettel Toro Rosso-Ferrari 1:13,853 1:13,058
14   Vitantonio Liuzzi Toro Rosso-Ferrari 1:13,607 1:13,251
15   Ralf Schumacher Toyota 1:13,767 1:13,315
16   Jenson Button Honda 1:14,054 1:13,469
17   Heikki Kovalainen Renault 1:14,078
18   Takuma Sato Super Aguri-Honda 1:14,098
19   Kazuki Nakadžima Williams-Toyota 1:14,417
20   Anthony Davidson Super Aguri-Honda 1:14,596
21   Adrian Sutil Spyker-Ferrari 1:15,217
22   Sakon Jamamoto Spyker-Ferrari 1:15,487

Dirka

uredi
Poz Št Dirkač Konstruktor Krogi Čas/Odstop Št. m. Toč
1 6   Kimi Räikkönen Ferrari 71 1:28:15,270 3 10
2 5   Felipe Massa Ferrari 71 + 1,493 s 1 8
3 1   Fernando Alonso McLaren-Mercedes 71 + 57,019 s 4 6
4 16   Nico Rosberg Williams-Toyota 71 + 1:02,848 10 5
5 10   Robert Kubica BMW Sauber 71 + 1:10,957 7 4
6 9   Nick Heidfeld BMW Sauber 71 + 1:11,317 6 3
7 2   Lewis Hamilton McLaren-Mercedes 70 +1 krog 2 2
8 12   Jarno Trulli Toyota 70 +1 krog 8 1
9 14   David Coulthard Red Bull-Renault 70 +1 krog 9
10 17   Kazuki Nakadžima Williams-Toyota 70 +1 krog 19
11 11   Ralf Schumacher Toyota 70 +1 krog 15
12 22   Takuma Sato Super Aguri-Honda 69 +2 kroga 18
13 18   Vitantonio Liuzzi Toro Rosso-Ferrari 69 +2 kroga 14
14 23   Anthony Davidson Super Aguri-Honda 68 +3 krogi 20
Ods 20   Adrian Sutil Spyker-Ferrari 43 Zavore 21
Ods 8   Rubens Barrichello Honda 40 Motor 11
Ods 4   Heikki Kovalainen Renault 35 Trčenje 17
Ods 19   Sebastian Vettel Toro Rosso-Ferrari 34 Hidravlika 13
Ods 7   Jenson Button Honda 20 Motor 16
Ods 15   Mark Webber Red Bull-Renault 14 Menjalnik 5
Ods 21   Sakon Jamamoto Spyker-Ferrari 2 Trčenje 22
Ods 3   Giancarlo Fisichella Renault 2 Trčenje 12

Opombe

uredi

Zunanje povezave

uredi

  Avstralija  •   Malezija  •   Bahrajn  •   Španija  •   Monako  •   Kanada  •   ZDA  •   Francija
  V. Britanija  •   Evropa  •   Madžarska  •   Turčija  •   Italija  •   Belgija  •   Japonska  •   Kitajska  •   Brazilija


Predhodna dirka:
Velika nagrada Kitajske 2007
Prvenstvo Formule 1
sezona 2007
Naslednja dirka:
Velika nagrada Avstralije 2008

Predhodna dirka:
Velika nagrada Brazilije 2006
Velika nagrada Brazilije Naslednja dirka:
Velika nagrada Brazilije 2008

1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980  • 1981  • 1982  • 1983  • 1984  • 1985  • 1986
1987  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992  • 1993  • 1994  • 1995  • 1996  • 1997  • 1998  • 1999  • 2000  • 2001
2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2007  • 2008  • 2009  • 2010  • 2011  • 2012  • 2013  • 2014  • 2015  • 2016
2017  • 2018  • 2019