Wikipedija

Uporabnik:Luka11235/David Lynch

< Uporabnik:Luka11235
 To ni članek Wikipedije: Gre za delo v pripravi, ki ga razvija posamezen sodelavec, in je lahko nepopolno ali nezanesljivo.   Ste končali pripravo osnutka? Ste pripravljeni zaprositi izkušenega urejevalca za pregled njegove primernosti za vključitev v Wikipedijo?     Predložite osnutek v pregled!
David Lynch
Portret
Lynch leta 2007
RojstvoDavid Keith Lynch
(1946-01-20) 20. januar 1946 (78  let)
Missoula, Montana, U.S.
BivališčeLos Angeles, Californija, U.S.
Druga imenaJudas Booth
Alma materPennsylvania Academy of the Fine Arts, Filadelfija

AFI ConservatoryPoklicRežiser, scenarist, producent, slikar, glasbenik, snovalec zvoka, fotograf, igralec
Leta aktivnosti1966–danesOtroci4, tudi režiserka Jennifer LynchDavid Keith Lynch (rojen 20. januar 1946) je ameriški režiser, slikar, glasbenik, igralec in fotograf. Angleški časopis The Guardian ga je oklical za "najpomembnejšega režiserja tega obdobja"Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči)., spletni vodič po filmih Allmovie pa za "polihistorja sodobnega ameriškega filmskega ustvarjanja".Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči). Kritiki smatrajo njegova filma Modri žamet (1986) in Mulholland Drive (2001) za ena od najboljših v svojih desetletjihNapaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči).Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči)., medtem ko mu je uspeh televizijske serije Twin Peaks (1990–91) prinesel naziv "prvi popularni nadrealist".Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči). Prejel je tri nominacije za filmsko nagrado oskarNapaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči). za najboljšega režiserja, dvakrat je prejel francosko nagrado César za najboljši tuji film, enkrat zlato palmo na Filmskem festivalu v CannesuNapaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči). in zlatega leva za življenjsko delo na Beneškem filmskem festivalu.

Lynch se je rodil v družino srednjega razreda v Missouli v ameriški zvezni državi Montana. V otroštvu je potoval po Združenih državah Amerike in se kasneje odločil za študij slikarstva na akademiji Pennsylvania Academy of Fine Arts v Filadelfiji, kjer se je prvič preskusil v ustvarjanju kratkih filmov. Preselil se je v Los Angeles, kjer je produciral svoj prvi film, nadrealistično grozljivko Eraserhead (1977), ki je med ljubitelji kina hitro pridobil kultni status. Zaradi velikega uspeha so ga zaposlili v režiji biografskega filma Človek slon (1980), s katerim se je priljubil širšem občinstvu. Kasneje ga je najela skupina De Laurentiis Entertainment Group, za katero je posnel dva filma: znanstvenofantastični filmski ep Dune - puščavski planet (1984), ki se je izkazal za kritiško in finančno polomijo, ter Modri žamet (1986), film noir, ki je postal zlogasen zaradi nasilja, a je z leti pridobival na ugledu pri kritikih.

Njegovo naslednje delo je bila popularna televizijska serija Twin Peaks (1990–1991), ki jo je soustvaril z Markom Frostom. Serija je dobila tudi filmski predhodnik Twin Peaks: Ogenj hodi z menoj (1992), v istem obdobju pa sta nastala tudi filma Wild at Heart (1990) in družinski film Resnična zgodba (1999). Ker se je Lynch spet lotil nadrealistične zvrsti, se posližujejo njegovi kasnejši filmi Izgubljena cesta (1997), Mullholand Drive (2001) in Notranje zadeve (2006) sanjske logike in nelinearnega pripovedovanja. V tem času je tudi že sprejel pomen interneta in produciral nekaj krajše animirane filme DumbLand (2002) in eksperimentalno internetno mini-tv-serijo Zajci (2002). Lynch in Frost sta ponovno združila moči za tretjo sezono serije Twin Peaks, imenovano Twin Peaks: Vrnitev (2017).

Deluje pa tudi v drugih medijih. Kot glasbenik je izdal dva solistična albuma, Crazy Clown Time (2011) in The Big Dream (2013), kot snovalec zvoka izdela veliko glasbe za lastne filme, ustvaril pa je tudi veliko likovnih in fotografskih del. Napisal je dve knjigi: Slike (1994) in Kako ujeti veliko ribo: Meditacija, zavest in kreativnost (2006). Režiral je tudi nekaj glasbenih spotov in televizijskih reklam, med drugim Lady Blue Shanghai (2006) za modno hišo Dior. Lynch je goreči izvajalec transcendentalne meditacije, zaradi česar je leta 2005 ustanovil fundacijo David Lynch Foundation, preko katere želi financirati učenje transcendentalne meditacije v šolah in med rizičnimi populacijami, kot so brezdomci, veterani in prebežniki.

Zgodnje življenje uredi

Moje otroštvo so bili elegantni domovi, ceste, obrobljene z drevesi, mlekar, gradnja trdnjav na dvorišču, brneča letala, modro nebo, lesena ograja, zelena trava in češnje, osrednja Amerika, kot mora biti. A iz češenj curlja ta smola, včasih črna, včasih rumena, preko katere gomazijo rdeče mravlje. Odkril sem, da če pogledaš bližje na ta čudoviti svet, so pod površino vedno rdeče mravlje. Ker sem odrasel v popolnem svetu, so bile druge stvari bolj v kontrastu.

David Lynch[1]

Lynch se je rodil 20. januarja 1946 v Missouli v ameriški zvezni državi Montana.[2] Njegov oče Walton Lynch (1915–2007) je bil raziskovalni znanstvenik za ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA), njegova mama Edwina "Sunny" Lynch (rojena Sundholm; 1919–2004) pa učiteljica angleškega jezika. Dva od Lynchevih prastaršev po mamini strani sta bila Finca, ki sta se v 19. stoletju preselila s Finske v Združene države.[3] Vzgajali so ga kot prezbiterijanca.[4][5] Lyncheva družina se je pogosto selila, saj je USDA očetu dodelila delo širom države. Pri dveh letih so se je preselili v Sandpoint v Idahu, dve leti kasneje, po rojstvu brata Johna, pa v Spokane v zvezno državo Washington. Tam se mu je rodila sestra Martha. Družina se je potem selila še v Durham v Severno Karolino, potem v Boise v Idaho in v Alxandrio v Virginijo.[2] Lynch je ugotovil, da se je takšnemu življenju zlahka prilagodil, saj je hitro našel nove prijatelje, ko se je vpisal v novo šolo.[6] Glede svojega zgodnjega življenja je dejal:

Svet mi je bil povsem in čisto fantastičen. Seveda sem imel tudi pogoste strahove, kot je strah pred šolo... Za mene je bila takrat zločin proti mladim. Uničevala je seme svobode. Učitelji niso spodbujali znanja ali pozitivnega odnosa..[7]

Poleg šole je obiskoval tudi skavte, a je kasneje pripomnil, da je "postal skavt samo zato, da bi lahko nehal in to pustil za sabo". Dosegel je najvišji rang (ti. Eagle Scout"), kar mu je prineslo nagrado. Z drugimi skavti najvišjega ranga je bil prisoten na inavguraciji predsednika Johna F. Kennedyja pred Belo hišo na Lynchev rojstni dan leta 1961.[9] Že od zgodnjih let se je zanimal za slikanje in risanje. Med bivanjem v Virginiji, kjer je spoznal očetovega prijatelja, ki je bil poklicni slikar, si je želel, da bi tudi sam poslal slikar.[10]

V višji srednji šoli Francis C. Hammond v Alexandrii je imel slabši uspeh, saj se ni zanimal za šolsko delo, a je bil priljubljen med drugimi učenci. Po zaključku šole se je odločil, da želi študirati slikarstvo na kolidžu. Leta 1964 je začel s študijem na School of the Museum od Fine Arts v Bostonu, kjer je bil sostanovalec glasbenika Petra Wolfa.[11] Kljub vsemu je šolo zapustil že po enem letu, saj da "tam sploh ni dobil navdiha". S prijateljem Jackom Friscom, ki je bil tudi sam nezadovoljen s študijem na umetniški šoli Copper Union, je nameraval tri leta potovati po Evropi. Upala sta, da bi v Evropi delala z avstrijskim ekspresionistom Oskarjem Kokoschko v njegovi šoli v Solnogradu. Ko sta prispela, sta izvedela, da ni na voljo, zato sta se po samo 15 dneh v Evropi razočarana vrnila v ZDA.[12]

Filmski vplivi in teme uredi

Vplivi uredi

Gledam na svet in povsod vidim absurd. Ljudje ves čas delajo čudne stvari, do te mere, da tega večinoma sploh ne opazimo. Zato imam rad kavarne in javne prostore - hočem reči, da se tam vse razkrije.

David Lynch[13]

Lynch je dejal, da so njegovi filmi v mnogih pogledih bolj podobni delom evropskih kot ameriških ustvarjalcev filmov, saj naj bi bila večina filmov, ki ti "pretresejo dno duše", plod evropskih ustvarjalcev.[14] Lynch je izrazil navdušenje nad režiserji, kot so Federico Fellini[14], Werner Herzog, Alfred Hitchcock[15], Roman Polanski, in Jacques Tati[14], pa tudi nad Stanleyjem Kubrickom in Billyjem Wilderjem. Izjavil je, da sta Wilderjev film Bulvar somraka (1950) in Kubrickova Lolita (1962) ena od njegovih najljubših filmov.[16][17] Kot vpliva je navedel tudi filma Carnival of Souls (Herk Harvey, 1962) in Deep End (Jerzy Skolimowski, 1970).[18]

Motivi uredi

V Lynchevih delih se nekatere teme pojavljajo vedno znova, zato sta kritika Le Blanc in Odell trdila, da "so filmi tako polni motivov, ponavljajočih se likov, slik, kompozicij in tehnik, da lahko na Lynchev celotni opus gledamo kot veliko sestavljanko idej".[19] Ena od ključnih je gotovo uporaba sanj in sanjskih slik ter struktur, kar kritika povezujeta z "nadrealističnim ethosom", ki se opira "na podzavest, kot vizualno gonilo". To vidimo v Človeku slonu, kjer John Merrck sanja o svoji materi, v Twin Peaksih, kjer vladni agent Copper sanja o "rdeči sobi" in "sanjska logika" pripovedništva v filmih Eraserhead, Mulholland Drive in Notranje zadeve.[20] Glede svojega razmerja s sanjami je dejal, da so "čuječe sanje tiste, ki so pomembne. Takšne, ki pridejo med tihim sedenjem na stolu, ko pustim mislim, da tavajo. Ko spiš, ne moreš nadzorovati sanj. Rad se potopim v sanjski svet, ki sem ga ustvaril ali odkril; svet, ki sem ga izbral... [Drugih ne moreš pripreljati do tega, da jih doživijo, ampak] ravno tu je moč filma."[21] V filmi so znani po uporabi magičnega realizma.

Še ena vidna tema je industrija z večkrat pojavljajočimi se slikami "ropotanja strojev, moči batov, senc črpalk za nafto, kričečih žag in tovarn, iz katerih se kadi dim", kot v filmu Eraserhead, tovarne v Človeku slonu, žaga v Twin Peaksih in kosilnica v Resnični zgodbi.[22] Glede tega je dejal, da "se počuti dobro, ko vidi veliko mašinerijo, ki dela; se ukvarja z staljeno kovino. Rad imam ogenj in dim. In zvoki so tako mogočni. Gre za velike reči. Pomeni, da se stvari izdelujejo, kar imam zelo rad."[23]

Spet druga tema je temna plat nasilnih kriminalnih aktivnosti znotraj družbe, kot je Frankova tolpa v Modrem žametu ali tolpa tihotapcev kokaina v Twin Peaksih. Ideja deformiranosti je tudi del nekaterih filmov, kot je Človek slon in dojenček v Eraseheadu, pa smrt od strelnih ran v glavo, ki se pojavi v večini Lynchevih filmov. Druge pogoste slike so utripajoče električne luči, ogenj in oder, na katerem nastopa pevec, pogosto obkoljen z draperijo.[24]

Z izjemo Človeka slona in Duna - puščavskega planeta, ki se dogajata v viktorijanskem Londonu in namišljeni galaksiji, se njegovi filmi odvijajo v ZDA. Dejal je: "Rad imam nekatere stvari o Ameriki in dajejo mi ideje. Ko grem naokoli in vidim stvari, se ustvarjajo majhne zgodbe, ali pa se pojavijo majhni liki, zato se mi zdi prav, da izdelujem ameriške filme."[25] V številnih delih (Modri žamet, Twin Peaks, Izgubljena cesta) se namerno spominja kulture 50. let prejšnjega stoletja, čeprav se dogajajo proti koncu stoletja. Lynch je dejal, da "je bilo na marsikakšen način fantastično desetletje... nekaj je bilo v zraku, česar več ni. Bil je tako dobr občutek, pa ne samo zato, ker sem bil otrok. Bil je čas poln upanja in stvari so šle navzgor, ne navzdol. Dobil si občutek, da lahko storiš karkoli. Prihodnost je bila svetla. Nismo si mislili, da smo polagali temelje za katastrofalno prihodnost."[26]

Lynch rad postavlja vodilno žensko igralko v "razdvojeno" vlogo, zato imajo mnoge ženske v njegovih filmih multiple, razdrobljene identitete. Ta pristop je prvič ubral z igralko Sheryl Lee, ki v Twin Peaksih igra tako Lauro Palmer kot tudi njeno sestrično Maddy Ferguson. V Izgubljeni cesti igra Patricia Arquette Renee Madison in Alice Wakefield, v Mulholland Drivu igra Naomi Watts Diane Selwyn in Betty Elms, Laura Harring Camillo Rhodes in Rito, v Notranjih zadevah pa Laura Dern Nikki Grace in Susan Blue. Več alternativnih verzij glavnega lika in primeri razdrobljene časovnice morda odsevajo in/ali se sklicujejo na interpretacijo mnogoterih svetov kvantne mehanike in morga Lynchevo širše zanimanje za kvantno fiziko.[27] Nekateri so predlagali, da je tema razdvojenosti posledica vpliva Hitchcockove Vrtoglavice (1958); lika Judy Barton in Madelaine Elster obe igra Kim Novak.[28][29]

Pogosto ustvarja like z nadnaravno in vsemogočno naravo. Predstavljajo lahko manifestacijo različnih konceptov, kot je sovraštvo ali strah. Primeri takšnih likov so "Človek iz notranosti planeta" v Eraserheadu, Bob v Twin Peaksih, "Skrivnostni mož" v Izgubljeni cesti, Klatež v Mulholland Drivu in Fantom v Notranjih zadevah. Lynch se loteva likov in vsebine filmov na tak način, da jih prežame s sanjskim stanjem raje kot z resničnostjo.[30]

Lynchevi pogosti sodelavci uredi

Lynch je znan tudi po sodelovanju z različnimi produkcijskimi umetniki in skladatelji.[31] Pogosto sodeluje z Angelom Badalamentijem, ki sklada glasbo za njegove produkcije, bivšo ženo Mary Sweeney kot filmsko urednico, ter igralci Harryjem Deanom Stantonom, Jackom Nancem, Kylom MacLachlanom, Naomi Watts, Isabello Rossellini, Grace Zabriskie in Lauro Dern.

Druga dela uredi

Slikarstvo uredi

Slika:Lynch's So This is Love painting.jpg
Lyncheva slika So This Is Love, 1992

Lynch se je najprej usposabljal za slikarja in čeprav je bolj znan po ustvarjanju filmov, še danes slika. Dejal je: " Vse moje slike so organske, nasilne komedije. Potrebno je, da so ustvarjene z nasiljem, primitivne in surove, zaradi tega puščam, da slika narava bolj kot jaz sam."[32] Mnoga njegova dela so zelo temna in Lynch je dejal, da je tako, ker

ne vem, kaj naj naj počnem z [barvami]. Barve so zame preveč resnične. To me omejuje. Ne dopuščajo ne vem kakšnih sanj. Več črne kot dodaš barvi, bolj sanjska postaja... Črna barva ima globino. Je kot nekakšna potopitev; lahko greš v njo, in ker je še vedno temna, se vključi um in mnoge stvari, ki se v njej dogajajo, se manifestirajo. Začneš videvati stvari, ki se jih bojiš- Začneš videvati, kar ljubiš in vse postane kot sanje.Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči).

Veliko njegovih del vsebuje tudi črke in besede, dodane slikam. Lynch razlaga:

Besede v slikah so včasih pomembne, saj sprožijo razmišljanje o tem, kaj vse se še dogaja tam. In velikokrat me besede vznemirijo kot oblike in nekaj izraste iz tega. Včasih sem jih izrezoval majhne črke in jih prilepil zraven. Nekako pač izgledajo dobro, zvrščene kot zobje... včasih postanejo ime slike.[33]

Lynch vidi irskega slikarja iz 20. stoletja, Francisa Bacona, kot svojega "nekako največjega heroja med slikarji", saj da ima navadno rad samo nekaj let umetnikovega ustvarjanja, Baconova dela pa so mu vsa všeč, saj "ima pravo stvar".[34]

Lynch je bil subjekt večje umetniške retrospektive v Parizu med 3. in 27. majem 2007. Razstava se je imenovala The Air is on Fire in vključevala številne slike, fotografije, risbe, alternativne filme in njegovo delo z zvokom. Za razstavo so bile izdelane tudi nove inštalacije, spremljal pa jo je raznolik program.[35] Nekatera Lyncheva dela vsebujejo fotografije seciranih piščancev in drugih živali kot reklama za igračo "Sestavi si svojega piščanca".

Njegova alma mater, akademija Pennsylvania Academy of Fine Arts, je leta 2014 predstavila njegova dela pod imenom The Unified Field.[36]

Lynchevi najljubši fotografi so William Eggleston, Joel-Peter Witkin in Diane Arbus.[37]

Glasba uredi

 
Lynch avgusta 2007

Lynch je bil vpleten v številne glasbene projekte, mnogi od njih so povezani z njegovimi filmi. Žanri njegovih albumov so razpenjajo med eksperimentalnim rockom, ambientom in avantgardnim elektropopom. Najbolj znan je kot producent in pisec besedila za prva albuma ameriške pevke Julee Cruise Floating into the Night (1989) in The Voice of Love (1993) v sodelovanju z Angelom Badalamentijem, ki je za albuma skladal glasbo in ju tudi produciral. Leta 1998 je sodeloval tudi na albumu Lux Vivens Jocelyn Montgomery. Skladal je glasbo za lasne produkcije Wild at Heart, Twin Peaks: Ogenj hodi z menoj, Mulholland Drive in Zajci. Leta 2001 je izdal album BlueBob, rock album, na katerem je izvajalec poleg Johna Neffa. Album je znan po Lynchevem nenavadnem slogu igranja.[38] Nazadnje je napisal dve skladbi za Notranje zadeve, Ghost of Love in Walkin' on the Sky, kjer se je prvič predstavil kot pevec. Leta 2009 je izdal set knjige in CD-ja Dark Night of the Soul.[39] Leta 2008 je ustanovil lastno založbo David Lynch MC, ki je najprej zgodaj leta 2009 izdala Fox Bat Strategy: A Tribute to Dave Jaurequi. Avgusta 2009 so naznanili, da bodo album Lion of Panjshir afganistansko-ameriške pevke Ariane Delawari.

Novembra 2010 je Lynch izdal dva elektropop singla Good Day Today in I Know. V intervjuju je opisal, zakaj ju je izdal: "Sedel sem in te note so prišle, potem pa sem začel delati z Deanom [Hurleyjem, njegovim inženirjem] in potem je prišlo teh nekaj not `I want to have a good day, today` in pesem je bila zgrajena okoli tega".[40] Singloma je sledil album Crazy Clown Time, izdan novembra 2011, opisan kot "album elektronskega bluesa".[41] Pesmi poje Lynch, na enem singlu pa se mu pridruži Karen O iz skupine Yeah Yeah Yeahs[42]; pesmi sta skladala Lynch in Hurley.[41]

29. septembra 2011 je izdal 11 pesmi dolg album This Train z vokalistko in glasbeno sodelavko Chrysto Bell, ki ga je sam produciral, napisal pa skupaj z Bellovo.[43][44] Album vključuje pesem "Polish Poem" iz filma Notranje zadeve. Glasbeno sodelovanje je rodilo še 5 pesmi dolg EP Somewhere In the Nowhere (7. oktober 2016).[45]

Leta 2013 je izšel Lynchev drugi album The Big Dream s singlom I'm Waiting Here s švedsko kantavtorico Lykke Li.[46] Pred izdajo se je na Lynchevem računu na Youtubu in Vinu pojavil 43-sekundni enigmatični video TBD716. Leta 2014 je (Bastille, Moby).[47]

Dizajn uredi

Lynch je zasnoval in izdelal pohištvo za film Izgubljena cesta iz leta 1997, predvsem majhno mizo v hiši družine Madison in ohišje videorekorderja. Aprila 1997 je na Milanskem pohištvenem sejmu v Italiji predstavil zbirko pohištva. Dejal je: "Dizajn in glasba, umetnost in arhitektura - vsi spadajo skupaj."[48]

V sodelovanju z dizajnerjem Raphaelom Navotom, arhitekturno agencijo Enia in svetlobnim dizajnerjem Thierryjem Dreyfusom je zasnoval in nočni klub v Parizu.[49] "Silencio" se je odprl oktobra 2011 in je namenjen zasebnim članom, čeprav je vstop po polnoči brezplačen za vsakogar. Pokrovitelji imajo dostop do koncertov, filmov in drugih predstav. Prostor je sestavljen iz večih sob, posvečen različnim namenom in razpoloženjem. Navdihnil ga je klub z istim imenom v filmu Mulholland Drive. "Silencio mi je zelo blizu. Želel sem ustvariti intimen prostor, kjer se srečajo vse umetnosti. Ne bo imel guruja, podobnega Warholu, a bo vseeno odprt za umetnike vseh disciplin, da pridejo ustvarjat in programirat kar želijo"Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči).

Literatura uredi

Leta 2006 je napisal kratko knjigo o svojem ustvarjalnem procesu, zgodbah iz kariere in koristnih spoznanjih, ki jih je imel zaradi transcendentalne meditacije, imenovano Kako ujeti veliko ribo: Meditacija, zavest in kreativnost. Metaforo za imenom je razložil v uvodu:

Ideje so kot ribe.

Če želiš ujeti male ribe, lahko ostaneš v plitvih vodah. Če pa želiš ujeti večje, moraš iti globlje.

Globlje dol so ribe mogočnejše in neokrnjene. Ogromne so in abstraktne. In zelo lepe.

Knjiga plete nelinearno avtobiografijo z opisi Lyncheve miselne izkušnje med transcendentalno meditacijo.[50] Ves zaslužek od knjige gre skladu David Lynch Foundation.

Osebno življenje uredi

Lynch je bil v večih dolgotrajnih razmerjih. Leta 1967 se je v Čikagu poročil s Peggy Lentz.[51] Leto kasneje se jima je rodila hčerka Jennifer Chambers Lynch, ki je tudi filmska režiserka. Leta 1974 sta se ločila. 21. junija 1977 se je poročil z Mary Fisk, s katero je imel sina Austina Jacka Lyncha, rojenega 1982. Ločila sta leta 1987, po čimer je režiser spletel razmerje z Mary Sweeney, s katero je imel sina. Sweeney je bila dolgo časa Lyncheva montažerka in producentka, sodelovala je pri pisanju Resnične zgodbe, ki jo je tudi producirala. Poročila sta se maja 2006, a istega leta julija tudi razvezala. Leta 2009 se je poročil z igralko Emily Stofle, ki se je pojavila v njegovem filmu Notranje zadeve in oživitvi serije Twin Peaks. Par ima enega otroka, Lulo Boginio Lynch, rojeno 2012.

Politična stališča uredi

Lynch je dejal, da "ni politična oseba" in da je politika nekaj, o čemer ne ve veliko.[52] Vendar pa je v 90. letih izrazil navdušenje na ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom[53], češ da ga mara predvsem, ker izseva občutek starega Hollywooda, občutek kavboja.[52] Glede svoje politične filozofije je dejal, da se je identificiral kot libertarec, saj je verjel v najmanjšo mero vlade in da se še vedno nagiba k tej miselnosti in čim manj pravilom, razen za stvari kot so semaforji. Trdi, da res verjame v reguliran promet.[54] Lynch trdi, da je demokrat in da je bil verjetno vedno demokrat, čeprav jih zares ne mara, saj je kadilec, in demokrati so uvedli vsa regulacije glede kajenja.[54]

Leta 2000 je na ameriških predsedniških volitvah podpiral levosredinsko stranko Natural Law Party[55], leta 2012 bi glasoval za Obamo[56], leta 2016 pa za Bernia Sandersa[57], saj da je "za ljudi."[58]

Transcendentalna meditacija uredi

 
Lynch govori o transcendentalni meditaciji in svojem ustvarjalnem procesu (2007)[59]

Lynch zagovarja uporabo transcendentalne meditacije za izgradnjo miru na svetu.[60] V tehniko meditacije se je uvedel julija 1973 in z njo nadaljeval do danes.[61][62] Lynch se je srečal z Maharishijem Maheshijem Yogijem, ustanoviteljem tega gibanja, leta 1975 v Los Angelesu.[63][64] Zbližala sta se med enomesečnim tečajem za "razsvetljenje milijonarjev" leta 2003, kjer je pristojbina znašala kar milijon ameriških dolarjev.[65]

V juliju 2005 je začela delovati fundacija David Lynch Foundation for Consciousness-Based Education and Peace[66][67], ustanovljena z namenom štipendiranja učencev srednjih in nižjih srednjih šol, ki bi se radi naučili tehnik tanscendentalne meditacije, in za financiranje raziskav vpliva tehnike na učenje. Skupaj z Johnom Hagelinom in Fredom Travisom, raziskovalcem možganov na univerzi Maharishi University of Management, je septembra 2006 na turneji po ameriških univerzitetnih kampusih promoviral svojo vizijo.Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici brez vsebine morajo imeti ime (glej stran pomoči). Od leta 2005 na taisti univerzi gosti letni "Vikend Davida Lyncha za svetovni mir in meditacijo".[68]

Lynch je deloval v smeri izgradnje in ustanovitve sedmih zgradb, kjer bi 8.000 plačanih ljudi prakticiralo napredne maditacijske tehnike, za kar je ob večih priložnostih zbiral denar ali pa ga sam doniral. Stroške projekta je ocenil na 7 milijard ameriških dolarjev.[69] V svoji knjigi Kako ujeti veliko ribo razpravlja o vplivu transcendentalne meditacije na njegov kreativni proces. Leta 2008 se je v Indiji udeležil Maharishijevega pogreba.[70] Verjame, da bodo njegovi nauki čez 20, 50 ali 500 leta poznani in njegovo delo razumljeno.[71] Leta 2009 je odpotoval v Indijo, da bi izvedel intervjuje z ljudmi, ki so ga poznali kot del dokumentarne biografije.[72][73]

Leta 2009 je organiziral dobrodelni koncert "Change Begins Within" za namene svoje fundacije.Podprli so da glasbeniki Paul McCartney, Ringo Starr, DOnovan, Sheryl Crow, Eddie Vedder, Moby, Bettye LaVette, Ben Harper in Mike Love iz skupine The Beach Boys.[74] David Wants to Fly (2010) je dokumentarni film nemškega filmarja Davida Sievekinga o poti njegovega osebnega idola, Davida Lyncha, v svet transcendentalne meditacije.[75][76]

Beyond The Noise: My Transcendental Meditation Journey Dane Farley je še en projekt o transcendentalni meditaciji, pri katerem je sodeloval.[77] Leta 2013 je dejal: "Transcendentalna meditacija vodi v lepo, mirno revolucijo. Sprememba iz trpljenja in negativnosti v srečo in življenje, ki je bolj in bolj osvobojeno težav."[78]

Spletna stran uredi

Lynch je zasnoval svojo osebno spletno stran s plačljivo vsebino, kamor objavlja kratke videe, svojo absurdistično serijo Dumbland, intervjuje, idr. Na strani se pojavlja tudi dnevno poročilo o vremenu, kjer Lynch na kratko opiše vreme v Los Angelesu, kjer prebiva. Do junija 2010 se je napoved (navadno krajša od 30 sekund) predvajala tudi na njegovem osebnem kanalu na Youtubu, David Lynch – Daily Weather Report.[79][80] Absurdna melodija zvonenja I like to kill deer z njegove spletne strani se je pogosto pojavljala leta 2008 v oddaji The Howard Stern Show.

Lynch je tudi ljubitelj kave. Preko svoje spletne strani in v trgovski verigi Whole Foods prodaja lastno linijo posebnih organskih mešanic.[81][82]

Albumi uredi

Studijski albumi uredi

  • Ghost of Love (EP, 2007)
  • Crazy Clown Time (2011)
  • The Big Dream (2013)

V sodelovanju z drugimi glasbeniki

  • BlueBOB (z Johnom Neffom) (2001)
  • The Air is on Fire (z Deanom Hurleyjem) (2007)
  • This Train (s Chrysto Bell) (2011)
  • Polish Night Music (z Marekom Zebrowskim) (2015)
  • Somewhere in the Nowhere (s Chrysto Bell) (2016)

Filmografija in nagrade uredi

Leto Film Oskarji BAFTA Zlati globus Filmski festival v Cannesu
Nominacije Zma Nominacije Zmag Nominacije Zmag Nominacije Zmag
1977 Eraserhead
1980 Človek slon 8 7 3 4
1984 Dune- puščavski planet 1
1986 Modri Žamet 1 2
1990 Divji v Srcu 1 1 1 Zlata palma Zlata palma
1992 Twin Peaks: Ogenj Hodi z Menoj Zlata palma
1997 Izgubljena Avtocesta
1999 Ravno Zgodba 1 2 Zlata palma
2001 Mulholland Drive 1 2 1 4 Zlata palma Najboljši režiser
2006 Inland Empire

Nagrade uredi

Oskar
Leto Kategorija Film Rezultat
1980 Najboljši režiser Človek slon Nominiran
1980 Najbolje prirejeni scenarij Človek slon Nominiran
1987 Najboljši režiser Modri žamet Nominiran
2002 Najboljši režiser Mulholland Drive Nominiran
BAFTA
Leto Kategorija Film Rezultat
1981 Najboljši režiser Človek slon Nominiran
1981 Najboljši scenarij Človek slon Nominiran
Filmski festival v Cannesu
Leto Kategorija Film Rezultat
1990 Zlata palma Wild at Heart Osvojil
1992 Zlata palma Twin Peaks: Ogenj hodi z menoj Nominiran
1999 Zlata palma Resnična Nominiran
2001 Najboljši režiser Mulholland Drive Osvojil (skupaj z Joelom Coenom za film The Man Who Wasn't There)
2001 Zlata palma Mulholland Drive Nominiran
Emmy
Leto Kategorija Film Rezultat
1990 Izjemni dosežek v naslovni skladbi Twin Peaks Nominiran
1990 Izjemni dosežek v glasbi in besedilu Twin Peaks za pesem "Into the Night" Nominiran
1990 Izjemno režiranje dramske serije Twin Peaks: Pilotna epizoda Nominiran
1990 Izjemni scenarij dramske serije Twin Peaks: Pilotna epizoda Nominiran
1990 Izjemna dramska serija Twin Peaks Nominiran
Zlati globusi
Leto Kategorija Film Rezultat
1980 Najboljši režiser Človek slon Nominiran
1987 Najboljši scenarij Modri žamet Nominiran
2002 Najboljši režiser Mulholland Drive Nominiran
2002 Najboljši scenarij Mulholland Drive Nominiran

Reference uredi

  1. ↑ Lynch and Rodley 2005. pp. 10–11.
  2. ↑ 2,0 2,1 Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  3. ↑ Bodin, Helena (2015). »"Den kyrkan är vackrast i världen". Den ortodoxa kyrkan och ikonerna i Ilon Wiklands barndomsskildring och bildskapande«. Barnboken. Zv. 38. doi:10.14811/clr.v38i0.212. ISSN 0347-772X.
  4. ↑ »David Lynch's Shockingly Peaceful Inner Life«. 31. december 2007.
  5. ↑ »David Lynch thinks we're all lightbulbs. What?«. 1. oktober 2005.
  6. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  7. ↑ Lynch and Rodley 2005. p. 14.
  8. ↑ Lynch and Rodley 2005. p. 14.
  9. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  10. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  11. ↑ »Peter'sBio«. Peter Wolf. 2011. Pridobljeno 16. avgusta 2012.
  12. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  13. ↑ Lynch and Rodley 2005. p. 199.
  14. ↑ 14,0 14,1 14,2 Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  15. ↑ »YouTube« (v angleščini). Pridobljeno 9. junija 2018.
  16. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  17. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  18. ↑ »Retro Cinema: Carnival of Souls«. Moviefone. 12. oktober 2007. Pridobljeno 17. februarja 2017. {{navedi splet}}: Ležeče ali krepko označevanje ni dovoljeno v: |website= (pomoč)
  19. ↑ Blanc, Michelle Le; Odell, Colin (2014). »Akira«. doi:10.1007/978-1-84457-810-8. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  20. ↑ Blanc, Michelle Le; Odell, Colin (2014). »Akira«. doi:10.1007/978-1-84457-810-8. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  21. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  22. ↑ Blanc, Michelle Le; Odell, Colin (2014). »Akira«. doi:10.1007/978-1-84457-810-8. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  23. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  24. ↑ Blanc, Michelle Le; Odell, Colin (2014). »Akira«. doi:10.1007/978-1-84457-810-8. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  25. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  26. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  27. ↑ »World peace from the quantum level: Dr. John Hagelin and David Lynch | Transcendental Meditation® Blog«. www.tm.org (v ameriški angleščini). Pridobljeno 9. junija 2018.
  28. ↑ »David Lynch Attends Vertigo Screening«.
  29. ↑ Schmoldt, A.; Benthe, H. F.; Haberland, G. (1. september 1975). »Digitoxin metabolism by rat liver microsomes«. Biochemical Pharmacology. Zv. 24, št. 17. str. 1639–1641. doi:10.7861/clinmedicine.9-1-10. ISSN 1873-2968. PMC 5922622. PMID 10.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  30. ↑ »What Does David Lynch Have to Say About Race?«. 15. november 2017.
  31. ↑ »My Beautiful Broken Brain: The woman who 'video-selfied' her stroke«. 17. marec 2016.
  32. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  33. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  34. ↑ Rodley, Chris, ur. (1997). »Lynch on Lynch«. doi:10.5040/9780571343539. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  35. ↑ »David Lynch's dark arts laid bare«. 2. marec 2007.
  36. ↑ »David Lynch: The Unified Field«. pafa.org.
  37. ↑ »David Lynch interview: 'There is something so incredibly cosmically magical about curtains'«.
  38. ↑ »BOSS Users Group magazine Vol. 5, No. 1 Summer 2001«. Lynchnet.com. Pridobljeno 6. julija 2011.
  39. ↑ »Music – New Music News, Reviews, Pictures, and Videos«.
  40. ↑ »The latest offbeat experiment from filmmaker David Lynch: pop singles«. 28. november 2010.
  41. ↑ 41,0 41,1 »Music, Not Movies, But Still Exploring Places of Darkness«. 11. november 2011.
  42. ↑ Powell, Mike (8. november 2011). »Crazy Clown Time«. Pitchfork.
  43. ↑ Battan, Carrie. »David Lynch Unveils Album Cover Art«. Pitchfork.
  44. ↑ »David Lynch Talks New Music Projects«.
  45. ↑ »David Lynch and Chrysta Bell Team Up for New EP«.
  46. ↑ »David Lynch Announces New Album, The Big Dream, Shares Track Featuring Lykke Li | News«.
  47. ↑ »David Lynch collaborates with Moby and Bastille for Record Store Day EP – listen«.
  48. ↑ »The City of Absurdity: David Lynch's Furniture«.
  49. ↑ »Silencio by David Lynch«.
  50. ↑ Lynch, David (2006). Catching the Big Fish: Meditation, Consciousness, and Creativity. The Penguin Group. ISBN 978-1-58542-540-2.
  51. ↑ »Peggy Reavey«.
  52. ↑ 52,0 52,1 »David Lynch - Interviews«.
  53. ↑ »Twin Peaks Director David Lynch – Admires Reagan, Natural Law Party«.
  54. ↑ 54,0 54,1 »Was David Lynch the Original Libertarian Democrat?«.
  55. ↑ David Lynch: Interviews.
  56. ↑ »Reason 52: I Have Noticed Something in Mitt Romney's name«.
  57. ↑ »Dear Twtter Friends, YAY! BERNIE SANDERS FOR PRESIDENT!!!«.
  58. ↑ [!https://twitter.com/david_lynch/status/724991687286628352?lang=en »Dear Twtter Friends, YAY! BERNIE SANDERS FOR PRESIDENT!!!«]. {{navedi splet}}: Preveri vrednost |url= (pomoč)
  59. ↑ »Filmmaker David Lynch explains how to catch big ideas (Lecture)«.
  60. ↑ »David Lynch on meditation: Heaven is a place on earth«.
  61. ↑ »'The pleasure of life grows'«. 3. julij 2008.
  62. ↑ »Maharishi Mahesh Yogi and Transcendental Meditation«. Brill’s Encyclopedia of Hinduism.
  63. ↑ »ABC News/Washington Post Poll, February 2008«. ICPSR Data Holdings. 1. september 2009.
  64. ↑ »David Lynch's Peace Plan«.
  65. ↑ »And now children, it's time for your yogic flying lesson«. 27. januar 2009.
  66. ↑ »New York Times Survey, December 1985«. ICPSR Data Holdings. 12. oktober 1987.
  67. ↑ Gamez, David (2008-09). »Progress in machine consciousness«. Consciousness and Cognition. Zv. 17, št. 3. str. 887–910. doi:10.1016/j.concog.2007.04.005. ISSN 1053-8100. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  68. ↑ »Fourth Annual David Lynch Weekend for World Peace and Meditation Taking Place in Iowa«.
  69. ↑ »Maharishi Mahesh Yogi and Transcendental Meditation«. Brill’s Encyclopedia of Hinduism.
  70. ↑ »And now children, it's time for your yogic flying lesson«. 27. januar 2009.
  71. ↑ »West meets East on guru Mahesh Yogi's funeral pyre«. 11. februar 2008.
  72. ↑ »Introduction«. The Strange World of David Lynch. doi:10.5040/9781501340536.0004.
  73. ↑ Reisman, David (1980). Galbraith and Market Capitalism. London: Palgrave Macmillan UK. str. 72–100. ISBN 9781349049547.
  74. ↑ »New York Times New York City Poll, April 2004«. ICPSR Data Holdings. 18. oktober 2004.
  75. ↑ »Introduction«. The Strange World of David Lynch. doi:10.5040/9781501340536.0004.
  76. ↑ Reisman, David (1980). Galbraith and Market Capitalism. London: Palgrave Macmillan UK. str. 72–100. ISBN 9781349049547.
  77. ↑ »Beyond The Noise«. 24. avgust 2010.
  78. ↑ »David Lynch on meditation: Heaven is a place on earth«.
  79. ↑ »Remember when David Lynch used to do weather reports on the Internet?«.
  80. ↑ Ivie, Devon. »Here's a Friendly Reminder That David Lynch Used to Do Kooky Weather Reports«. Vulture (v angleščini). Pridobljeno 15. junija 2018.
  81. ↑ »Archived copy«.
  82. ↑ »David Lynch's Philosophy on Drinking Coffee«. Munchies (v ameriški angleščini). 17. julij 2014. Pridobljeno 15. junija 2018.

Bibliografija uredi

Nadaljnje branje uredi

Zunanje povezave uredi

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Ameriški animatorji]] [[Kategorija:Ameriški filmski režiserji]] [[Kategorija:Ameriški tekstopisci]] [[Kategorija:Ameriški slikarji]] [[Kategorija:Finski Američani]] [[Kategorija:Ameriški rock glasbeniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:Luka11235/David_Lynch&oldid=6030292«