J.Klemen
| |||
Imena | |||
---|---|---|---|
IUPAC ime
prop-2-enamide
| |||
Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
ChEBI | |||
ChEMBL | |||
ChemSpider | |||
KEGG | |||
PubChem CID
|
|||
UNII | |||
| |||
| |||
Lastnosti | |||
C3H5NO | |||
Molska masa | 71,08 g·mol−1 | ||
Gostota | 1.13 g/cm3 | ||
Tališče | 845 °C (1.553 °F; 1.118 K) | ||
Vrelišče | - | ||
2.04 kg/L (25 °C) | |||
Nevarnosti | |||
GHS piktogrami | Predloga:GHSpPredloga:GHSp[1] | ||
H301, H312, H315, H317, H319, H332, H340, H350, H361, H372[1] | |||
P201, P280, P301+310, P305+351+338, P308+313[1] | |||
NFPA 704 (diamant ognja) | |||
Plamenišče | 138 °C | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |||
Sklici infopolja | |||
Akrilamid
urediAkrilamid ali akril amid je kemična spojina s kemijsko formulo C3H5NO. Njegovo IUPAC ime je prop-2-enamide. Je bela kristalna snov brez vonja, topen v vodi, etanolu, etru in kloroformu. Akrilamid je nezdružljiv s kislinami, bazami, oksidanti, železom in železovimi solmi. Pri ne-termičnem obdelovanju nastaja amoniak, pri termičnem pa proizvaja ogljikov monoksid, ogljikov dioksid in dušikov oksid.
Akrilamid se pripravlja na industrijski ravni s hidrolizo akrilonitrila z nitril hidratom.
Največ akrilamida se uporablja za sintezo poliakrilamidov, ki nudi veliko načinov uporabe na primer v vodi topnih sredstev za zgoščevanje. Te vključujejo uporabo pri čiščenju odpadne vode, gelsko elektroforezo, izdelavo papirja, predelavo rude in izdelavo trajnih tiskarskih tkanin. Nekaj akrilamida se uporablja za proizvodnjo barv in izdelavo drugih monomerov.
Akrilamid se uporablja tudi v mnogih kuhanih škrobnih živilih in se smatra za možno rakotvorno snov.[2] Akrilamid je bil naključno odkrit v živilih v aprilu 2002 s strani švedskih znanstvenikov, ko so v škrobnih živilih, kot so čips, pečen krompir in kruh, odkrili kemijsko snov, ko so bila le-ta segrevana (proizvodnja akrilamida v ogrevalnem postopku se je tako smatrala kot temperaturno odvisna).[2] Tega ni bilo v hrani, ki je bila kuhana[2][3] ali v hrani, ki ni bila segrevana.[2]
V februarju 2009 je Kanadska organizacija Zdravje napovedala, da so ocenjevali, alije akrilamid, ki se pojavlja pri postopkih pečenja krompirja, ćipsa in pri ostalih procesih predelave hrane, nevaren za ljudi in ali je potrebno sprejeti kakršnekoli ureditvene ukrepe. Trenutno zbirajo podatke o lastnostih in razširjenosti akrilamida, da bi lahko podali svojo oceno.[4] Decembra 2009, po pozitivnem prejemu iz prehrambene industrije, so povprašali javnost o tem predlogu.[5]
Evropska agencija za kemijo je v marcu 2010 dodala akrilamid na seznam snovi, ki močno zbujajo skrb.[6]
Laboratorijska uporaba
urediAkrilamid je bil prvič uporabljen v laboratorijih v začetku leta 1950.
Pripravljena živila
urediSurova živila
urediAkrilamid se pojavlja v črnih olivah[7], suhih slivah[8] in suhih hruškah.[8]
Herbicidi
urediAkrilamid je lahko naravni izdelek razpada poliakrilamida, ki se uporablja kot zgoščevalno sredstvo v nekaterih komercialnih herbicidih. Laboratorijski testi so pokazali, da lahko toplota in svetloba razkrojita poliakrilamid v akrilamid.[9]
Kajenje cigaret
urediKajenje cigaret je glavni vir akrilamida.
Pijače
urediOcena razmerja akrilamida v prehrani odraslih, med uživanjem kave od dvajset do štirideset odstotkov; slivov sok ima veliko več akrilamida; kavo spijejo v manjših količinah.
Metode kuhanja, ki vplivajo na proizvodnjo akrilamida
urediZmanjševanje nastajanja akrilamida
urediSkladiščenje
urediGlej tudi
urediZunanje povezave
uredi- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
- Akrilamid v živilih
- Zveza potrošnikov Slovenije
- Nasveti za izognitev akrilamidu
- Akrilamid v rekreativnem centru
- Akrilamid v hrani
- Čips Pringles in akrilamid
Viri in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 Predloga:SigmaLink
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Tareke E, Rydberg P.; in sod. (2002). »Analysis of acrylamide, a carcinogen formed in heated foodstuffs«. J. Agric. Food. Chem. 50 (17): 4998–5006. doi:10.1021/jf020302f. PMID 12166997.
{{navedi časopis}}
: Izrecna uporaba in sod. v:|author=
(pomoč) - ↑ Food Standards Agency, Acrylamide: your questions answered [1] Retrieved on 2008-01-01
- ↑ Health Canada: Acrylamide
- ↑ »Do you want anti-cancer drug in junk food?«. The Star. Toronto. 22. december 2009. Pridobljeno 23. aprila 2010.
- ↑ Candidate List of Substances of Very High Concern for authorisation
- ↑ "Acrylamide detected in prune juice and olives" Food Safety & Quality Control Newsletter 26 March 2004, William Reed Business Media SAS, citing "Survey Data on Acrylamide in Food: Total Diet Study Results" United States Food and Drug Administration February 2004; later updated in June 2005, July 2006, and October 2006
- ↑ 8,0 8,1 Acrylamide in dried Fruits ETH Life (Swiss Federal Institute of Technology Zurich)
- ↑ Cummins, Joe (1. avgust 2002). »Acrylamide In Cooked Foods: The Glyphosate Connection«. Institute of Science in Society. Pridobljeno 20. avgusta 2008.