Vilkokriznar
 |
Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej uvod in obišči vadnico. Če želiš, se lahko vpišeš na sezname Wikipedistov in na svoji uporabniški strani navedeš jezike, ki jih govoriš ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje). |
 |
Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera pravila in smernice:
Preizkušanju urejanja je namenjen peskovnik. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: --~~~~. |
 |
Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš prispeval/a oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o uporabi slik in avtorskih pravicah. |
 |
Če imaš še kako vprašanje:
|
Slog pisanja uredi
Pozdravljen. Prosim, da dosledno za ločilom (pika, vejica, oklepaj) uporabljaš presledek. To je običajen način pisanja v elektronskem svetu; edina izjema je zaklepaj in pika skupaj, kjer je presledek šele za piko (takole). --ModriDirkac (pogovor) 11:25, 19. februar 2013 (CET)
Ivan Križnar uredi
Vilko, domnevam, da sta z Ivanom Križnarjem v sorodu, zato te prosim za njegovo identifikacijo na [(http://slov.si/mh/galerije/galeri239/target13.html skupinski sliki na Dobravi,] kjer trenutno najbrž ni prav označen. Zanima me tudi letnica posnetka. Ivan Križnar še manjka v dobravskem Kdojekdo, v naslednjih dneh dodam tja tale opis, ki ga je pripravil Goran Lavrenčak:
Križnar Ivan (roj. Lipnica, 5. 8. 1927 – umrl 2. 1. 2014). Zgodovinar, pedagog. Jeseni 1943 je odšel v partizane. Ob koncu vojne je bil sekretar OK SKOJ Kranj. Do leta 1946 je živel v Kranju, nato pa se je preselil v Ljubljano. Po vojni je šolanje nadaljeval na kranjski gimnaziji, kjer je leta 1947 maturiral. Leta 1953 je kot izredni študent diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dve leti je bil ravnatelj bežigrajske gimnazije in profesor na pedagoški gimnaziji. Med letoma 1974 in 1979 je bil vodja Zgodovinskega arhiva CK ZKS, predsednik sekcije za zgodovinopisje pri marksističnem centru CK ZKS in nazadnje predsednik komisije za zgodovino pri predsedstvu CK ZKS. Tu je delal do upokojitve leta 1989. Objavil je je več krajših razprav o socialni in politični pripadnosti slovenskih partizanov iz leta 1941, slovenskem domobranstvu, vlogi KPS v letih 1944 in 1945 ter o NOB in nemškem okupacijskem šolstvu na Gorenjskem. Izdal je monografije o jeseniškem, kranjskem, škofjeloškem in grosupeljskem okrožju v času NOB, na okolico rojstnega kraja se nanašata knjiga Dobravci doma in v izgnanstvu: Utrinki iz Dobravske kronike (1997) in Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem (1986). Kot predstavnik Odbora za izdajo monografije Kranjsko okrožje v NOB 1941–1945 je prevzel Listino o priznanju, nagrado Mestne občine Kranj za leto 2008. / Vir: Gorenjci.si . lp --Hladnikm (pogovor) 10:27, 21. april 2015 (CEST)