Dbenedik
Pomoč pri objavi strani...objavil bi novo stran, ki sem jo sam prevedel. Rabil bi pomoč pri popravkih teme in kako objaviti. Hvala za pomoč uredi
Apollo in Daphne je baročna skulptura iz marmorja v naravni velikosti italijanskega umetnika Giana Lorenza Berninija, izvedena med letoma 1622 in 1625. Delo v galeriji Borghese v Rimu prikazuje vrhunec zgodbe o Apolonu in Daphne ( Phoebus in Daphne ) v Ovidijevih Metamorfozah .
Zgodovina uredi
kulptura je bila zadnja izmed številnih umetniških del, ki jih je v začetku Berninijeve kariere naročil kardinal Scipione Borghese . Apolon in Daphne sta bila naročena po tem, ko je Borghese pred kardinalom Ludovico Ludovisijem dal svoje predhodno delo pod pokroviteljstvom, Berninijevo Posilstvo Proserpine . Velik del zgodnjih del je bil opravljen v letih 1622–23, vendar je premor, ki je verjetno deloval na Davidovi skulpturi, prekinil njegovo dokončanje in Bernini je delo končal šele leta 1625. Skulptura je bila dejansko preseljena v kardinalovo vilo Borghese šele septembra 1625. Bernini skulpture ni izvedel sam; imel je pomembno pomoč od člana svoje delavnice Giuliana Finellija, ki se je lotil skulpture detajlov, ki prikazujejo Daphneino pretvorbo iz človeka v drevo, na primer lubje in veje, pa tudi njene vetrove. Nekateri zgodovinarji pa ne upoštevajo pomembnosti Finellijevega prispevka. Čeprav je skulpturo mogoče oceniti z več zornih kotov, je Bernini načrtoval, da si jo bomo ogledali nekoliko z desne, ker bi bilo delo vidno z vrat, kjer je bila. Ogled skulpture iz tega kota je opazovalcu omogočil, da je hkrati videl reakcije Apolona in Daphne ter tako v enem trenutku razumel pripoved zgodbe, ne da bi se bilo treba premikati. Čeprav so pozneje skulpturo prestavili na sredino sobe.
Ikonografija uredi
Ko Phoebus (Apollo), ki ga je usodila ljubezen vznemirljiva puščica Kupida, zagleda Daphne, dekliško hčerko Peneja, rečnega boga, je navdušen nad njeno lepoto in ga požre želja. Toda Daphne je usodila Kupidova puščica, ki odbija ljubezen, in zanika ljubezen moških. Ko Nimfa beži, jo neusmiljeno lovi - vse se hvali, prosi in obljublja. Ko se njena moč končno porabi, moli k očetu Peneju: "Uničite lepoto, ki me je ranila, ali spremenite telo, ki mi uničuje življenje." Preden se je njena molitev končala, jo je zajel obtok po vsem telesu, tanko lubje pa se je zaprlo okoli njenih nežnih naročja in njeni lasje so postali kot premikajoči se listi; njene roke so se spremenile v mahajoče veje, aktivne noge pa so se držale korenin, ki so bile pritrjene na tla - njen obraz je bil skrit z obdajočimi listi." Pa vendar Phoebus ni izgubil strasti do Daphne: "Tako kot jo je imel Phoebus rad in je, položivši roko ob prtljažnik, začutil, kako njeno srce še vedno trepeta pod novim lubjem. Stisnil je veje, kot da so deli človeške roke, in poljubil les. Toda tudi les se je skrčil od njegovih poljubov in bog je rekel: "Ker ne moreš biti moja nevesta, moraš biti moje drevo! Lovor, s tabo bodo moji lasje ovijeni, s teboj moja lira, s tabo moj tobolec. Šla boš z rimskimi generali, ko bodo veseli glasovi razglasili njihov triumf, in Kapitol je priča njihovim dolgim procesijam. Stali boste pred Avgustovimi vratci, zvesti varuh, in bdeli nad hrastovo krono med njimi. In tako kot je moja glava z nepodrezanimi lasmi vedno mlada, boste tudi vi nosili lepoto neumrlega listi. "
Paean je storil: lovor je sklonil svoje novonastale veje in zdelo se je, da strese svojo listnato krono, kot glava, ki daje soglasje"
Kritičen sprejem uredi
Pohvala Apolonu in Daphne se je nadaljevala kljub upadu Berninijevega ugleda po njegovi smrti. Francoski popotnik je leta 1839 komentiral, da je skupina "presenetljiva tako zaradi mehanizma umetnosti kot dodelanosti, polna je šarma v ansamblu in podrobnostih." Ena literarna revija iz 19. stoletja je menila, da je to edino Berninijevo delo, ki je vredno trajne pohvale. Drugi so bili manj pozitivni. Angleški potopisec je leta 1829 opozoril na Berninijevo tehnično spretnost, vendar je dodal, da skulptura "nosi vso pomanjkanje sodbe, okusa in znanja tiste dobe", nato pa je videz Apolona kritiziral, ker je preveč podoben pastirju in premalo bog. Pohvala Apolonu in Daphne se je nadaljevala kljub upadu Berninijevega ugleda po njegovi smrti. Francoski popotnik je leta 1839 komentiral, da je skupina "presenetljiva tako zaradi mehanizma umetnosti kot dodelanosti, polna je šarma v ansamblu in podrobnostih." Ena literarna revija iz 19. stoletja je menila, da je to edino Berninijevo delo, ki je vredno trajne pohvale. Drugi so bili manj pozitivni. Angleški potopisec je leta 1829 opozoril na Berninijevo tehnično spretnost, vendar je dodal, da skulptura "nosi vso pomanjkanje sodbe, okusa in znanja tiste dobe", nato pa je videz Apolona kritiziral, ker je preveč podoben pastirju in premalo bog.
Reference uredi
Opombe
- Hibbard 1990, p. 38.
- Wittkower 1955, p. 240.
- Mormando 2011, p. 45.
- Fenton 2000, p. 94.
- Harris, Ann Sutherland (2008). Seventeenth-Century Art and Architecture. Upper Saddle River, NJ: Pearson Education Inc.
- Hibbard 1990, p. 40.
- Harris, Ann Sutherland (2008). Seventeenth-Century Art and Architecture. Upper Saddle River, NJ: Pearson Education Inc.
- Valery 1839, p. 596.
- Campbell 1830, p. 99.
- New Monthly Magazine 1829, p. 276.
- Petersson 2002, p. 80.
Bibliografija
- Hibbard 1990, p. 38.
- Wittkower 1955, p. 240.
- Mormando 2011, p. 45.
- Fenton 2000, p. 94.
- Harris, Ann Sutherland (2008). Seventeenth-Century Art and Architecture. Upper Saddle River, NJ: Pearson Education Inc.
- Hibbard 1990, p. 40.
- Harris, Ann Sutherland (2008). Seventeenth-Century Art and Architecture. Upper Saddle River, NJ: Pearson Education Inc.
- Valery 1839, p. 596.
- Campbell 183, p. 99.
- New Monthly Magazine 1829, p. 276.
- Petersson 2002, p. 80.
Objava članka uredi
Torej. V iskalno vrstico vpišeš želeno ime članka in če ne obstaja, klikneš rdečo povezavo na vrhu. Nato skopiraš besedilo iz te strani na tisto. Preprosto. Če potrebuješ pomoč, me vprašaj. Pa pogovorov se ne briše, ampak arhivira. Ko boš stran izpraznil, vrni še opombo Yerpota, ki si jo sedaj izbrisal. LP, A09090091|(pogovor) 11:17, 9. april 2021 (CEST)
- Zaradi napake v naslovu sem članek prestavil na Apolon in Dafne (kip), saj je naslov Apolon in Dafne že obstajal. A09090091|(pogovor) 11:29, 9. april 2021 (CEST)
Hvala se opravičujem za napake se trudim sem še bolj nov.
 |
Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej uvod in obišči vadnico. Če želiš, se lahko vpišeš na sezname Wikipedistov in na svoji uporabniški strani navedeš jezike, ki jih govoriš ter nekaj malega o sebi (od kod prihajaš, katera področja te zanimajo, in podobno). |
 |
Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera pravila in smernice:
Kot vodilo pri slogu in zgradbi članka ti je lahko kateri izmed izbranih člankov - člankov, ki spadajo med najboljše. Med njimi je lahko tudi tvoj! Preizkušanju urejanja je namenjen tvoj lastni peskovnik (ta je namenjen samo tebi in ga lahko uporabljaš brez skrbi, da bo vsebino kdo pobrisal). Na pogovornih straneh se tikamo in na koncu podpišemo, in sicer takole: --~~~~ ; če v tekst vstaviš ta dva vezaja in štiri »tilde«, se bodo po shranjevanju samodejno spremenili v podpis z datumom in uro vnosa. V člankih se ne podpisujemo. |
 |
Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš prispeval/a oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o uporabi slik in avtorskih pravicah. |
 |
Če imaš še kakšno vprašanje:
|
Tole ti bo verjetno prišlo še prav... Sicer pa bodi pogumen. LP, --A09090091|(pogovor) 11:31, 9. april 2021 (CEST)