Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji. Do nedavnega se je istovetila s Tell Jokho, ki leži malo manj kot sedem kilometrov proti severozahodu.[1]
| Uma | |
|---|---|
 | |
| Lokacija | Provinca Dhi Qar, Irak |
| Regija | Mezopotamija |
| Koordinati | 31°37′16.93″N 45°56′0.26″E / 31.6213694°N 45.9334056°E |
| Tip | naselje |
Zgodovina
urediV zgodnjem sumerskem besedilu Inanin spust na spodnji svet je Inana odvrnila demone iz spodnjega sveta, da bi vzeli Šara, zavetnika Ume, ki je živel v bedi. Namesto njega so vzeli kralja Uruka Dumuzida, ki je živel v veličastnem izobilju.[2]
Uma je najbolj znana po svojih dolgih obmejnih sporih z Lagašem.[3] Mesto je doseglo svoj vrhunec okoli leta 2275 pr. n. št. pod vladavino Lugalzagezija, ki je vladal tudi v Uru in Uruku. Pod Tretjo ursko dinastijo je Uma postala pomembno regionalno središče. Večina več kot 30.000 klinopisnih tablic, najdenih v mestu, so upravna in gospodarska besedila iz tistega časa, ki omogočajo odličen vpogled v dogajanja v Umi.[4] Šulgijev umski koledar, ki je nastal okoli 21. st. pr. n. št., je neposredna predhodnica kasnejšega babilonskega koledarja in posredno hebrejskega koledarja. Izgleda, da so Umo zapustili po srednji bronasti dobi.[5]
Arheologija
urediArheološko najdišče Tell Jokha sta prva obiskala britanski geolog William Loftus leta 1854 in ameriški klerik in orientalist John Punnett Peters z Univerze Pensilvanije leta 1885.[6][7] V prvem desetletju 20. stoletja se je na tržišču s starinami pojavilo veliko nezakonito izkopanih tablic iz Ume iz obdobja Tretje urske dinastije.[8] V 1990. letih so v Tell Jokhi izkopavali iraški arheologi, da bi najdišče zavarovali pred načrtovano gradnjo ceste.[9] Arheologi so takrat ugotovili, da naselje ni Uma, ampak od nje odvisno mesto Giša (ali Kisa). Mesto Uma se nahaja v Umm al-Aqaribu, približno 6,5 km jugovzhodno od Giše. V Umm al-Aqaribu so arheologi odkrili tudi plasti iz zgodnjega dinastičnega obdobja (okoli 2900-2300 pr. n. št.) in več monumentalnih stavb, med katerimi so eno opredelili kot tempelj ali palačo.[10]
Plenjenje
urediMed invazijo na Irak leta 2003 se je po bombardiranjih začelo plenjenje muzejev in arheoloških najdišč, ki je za seboj pustilo nepopravljivo škodo. Plenjenje je resno ogrozilo nadaljnja strokovna izkopavanja in raziskave, saj je bila po poročilih iz leta 2007 po celi državi uničena površina velika za 3.000 nogometnih igrišč.[11] Primerjava zračnih posnetkov Ume iz leta 2003 in 2010 so pokazale, da so plenilci v tistem času samo v Umi uničili približno 1,2 km2 površin.[12][13]
Sklici
uredi- ↑ Trevor Bryce. The Routledge Handbook of The Peoples and Places of Ancient Western Asia: The Near East from the Early Bronze Age to the fall of the Persian Empire. Routledge, 2009, str. 738-739.
- ↑ Inanna's descent to the netherworld Arhivirano 2017-07-08 na Wayback Machine.. ETCSL.
- ↑ Jerrold S. Cooper (1983). History from Ancient Inscriptions: The Lagash-Umma Border Conflict. Malibu : Undena publications. ISBN 0-89003-059-6.
- ↑ P.A. Parr (1972). A Letter of Ur-Lisi: Governor of Umma. Journal of Cuneiform Studies 24 (4): 135-136.
- ↑ T. Bryce. The Routledge Handbook of The Peoples and Places of Ancient Western Asia: The Near East from the Early Bronze Age to the fall of the Persian Empire. Routledge, 2009, str. 738-739.
- ↑ W.K. Loftus. Travels and Researches in Chaldaea and Susiana, Travels and Researches in Chaldaea and Susiana: With an Account of Excavations at Warka, the "Erech" of Nimrod, and Shush, "Shushan the Palace" of Esther, in 1849-52. Robert Carter & Brothers, 1857.
- ↑ J.P. Peters. Nippur, Or, Explorations and Adventures on the Euphrates: The Narrative of the University of Pennsylvania Expedition to Babylonia in the Years 1888–1890. University of Pennsylvania Babylonian Expedition, Putnam, 1897.
- ↑ G. Contenau. Contribution a l'Histoire Economique d'Umma. Librairie Champion, 1915.
- ↑ Salah Salman Rumaidh (2000). Excavations in Chokha: an Early Dynastic Settlement. London : Nabu Publications. ISBN 978-1-897750-08-7.
- ↑ T. Bryce. The Routledge Handbook of The Peoples and Places of Ancient Western Asia: The Near East from the Early Bronze Age to the fall of the Persian Empire. Routledge, 2009, str. 738-739.
- ↑ M. Woolf (15. april 2007). Desecration of the Cradle of Civilisation. The Independent.
- ↑ http://globalheritagefund.org/gh_network/ghn_imagery_slideshow Arhivirano 2011-03-21 na Wayback Machine..
- ↑ D. Tucker (21. september 2009). Brutal Destruction of Iraq's Archaeological Sites Continues. uruknet.info.