Šulgi

Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso. Vladal je 48 let od okoli 2094 do okoli 2047 pr. n. št. (srednja kronologija) ali morda okoli 2029 do 1982 pr. n. št. (kratka kronologija).[6][7][8] Med njegove dosežke spada zaključek gradnje Velikega zigurata v Uru, ki ga je začel graditi njegov oče Ur-Nammu. Na svojem napisu se naslavlja s "kralj Ura", "Kralj Sumera in Akada" in "kralj kotov vogalov vesolja". V 23. letu vladanja je razglasil za boga in začel pred svoje ime postavljati simbol božanskosti.[9]

Šulgi
𒀭𒂄𒄀
  • Kralj Ura
  • Kralj Sumera in Akada
  • Kralj štirih kotov sveta
Cylinder seal of Shulgi.jpg
Shulgi seal (drawing).jpg  *
Šulgijev valjasti pečat z napisom: "Nuski, vrhovnemu ministru Enlila, svojemu kralju, za življenje Šulgija, močnega junaka, kralja Ura, kralja Sumera in Akada"[1] Muzej Louvre
Kralj Novosumerskega cesarstva
Vladanjeokoli 2094  BC – 2047  pr. n. št.
PredhodnikUr-Nammu
NaslednikAmar-Sin
Rojstvocca. 2124 pr. n. št.[2]
Smrtcca. 2046 pr. n. št.[2]
OtrociAmar-Sin, Livir-Mitašu
DinastijaTretja urska dinastija
OčeUr-Nammu
Ustanovitvena tablica kralja Šulgija
(okoli 2094–2047 pr. n. št.)
𒐏𒋰𒁀
𒎏𒀀𒉌
𒂄𒄀
𒍑𒆗𒂵
𒈗𒋀𒀊𒆠𒈠
𒈗𒆠𒂗
𒄀𒆠𒌵𒌵
𒂍𒀀𒉌
𒈬𒈾𒆕
DNimintabba.............. "Za Nimintabo"BLANK ICON.png
NIN-a-ni..................... "njegovo Gospo,"
SHUL-GI.................... "Šulgi"
NITAH KALAG ga...... "mogočni mož"BLANK ICON.png
LUGAL URIM KI ma... "kralj Ura"
LUGAL ki en............... "kralj Sumera"
gi ki URI ke................. "in Akada,"
E a ni.......................... "njen tempelj"BLANK ICON.png
mu na DU................... "je zgradil"[5]
Ustanovitvena tablica kralja Šulgija (okoli 2094–2047 pr. n. št.) za tempelj boginje Nimintabe v Uru. ME 118560 Britanski muzej.[3][4]
Napis "Za njegovo Gospo Nimintabo, Šulgi, mogočni mož, kralj Ura in kralj Sumera in Akada, je zgradil njen tempelj"[5] je tradicionalno pisan pokončno, sodobni transkript pa temelji na zasukanem napisu.

Življenje in deloUredi

Šulgi je bil sin urskega kraljaUr-Namuja in hčerke bivšega uruškega kralja Utu-hengala (besedilo CM48). Bil je član Tretje urske dinastije.

Znana so imena vseh 48 let njegovega vladanja, kar daje skoraj popoln vpogled v njegovo kariero.[10] Najboj znan je po obširni reformi učnega programa šol za pisarje. Koliko je pisal sam, ni jasno. Z njim je povezanih veliko hvalnic, ki bi jih lahko napisal sam ali so bile napisane po njegovih navodilih. V 23. letu vladanja se je razglasil za boga.[11]

Nekatere zgodnje kronike Šulgija grajajo zaradi njegove nepobožnosti. Weidnerjeva kronika (ABC 19)[12] pravi, da "obredov ne opravlja kot bi jih moral, ampak po svoje". Napis CM48 [13] ga obtožuje, da se neprimerno vtika v obredje in postavlja "lažne stele in na njih piše predrzne napise". Kronika zgodnjih kraljev (ABC 20)[14] ga obtožuje za "zločinska nagnjenja in plenjenje Esagile in Babilona".

ImeUredi

Kaljevo ime se je do konca 19. stoletja zaradi negotovosti v branju klinopisa črkovalo Šulgi in Dungi. V 20. stoletju so orientalisti ugotovili, da je bolj pravilno črkovanje Šulgi.[9]

SampoveličevanjeUredi

 
Besedilo Šulgijeve samohvalnice (Šulgi D)

Šulgi je poudarjal svojo sposobnost teči zelo hitro na velike razdalje. Trdil je, da je v sedmem letu svojega vladanja tekel iz Nipurja v Ur, se pravi več kot kot 150 kilometrov.[15] Kramer omenja Šulgija kot "prvega šampiona teka na dolge proge".[16]

Šulgi je napisal dolgo samohvalnico, v kateri poveličuje svoja dejanja. V njej se naslavlja s "kralj štirih četrtin, pastir črnoglavega ljudstva".[17]

Trdil je tudi, da govori elamsko in sumersko.[9]

Oboroženi konfliktiUredi

Der je bil eno od mest, katerega tempelj je vznemirjal Šulgija celo prvo polovico njegovega vladanja. V dvajsetem letu vladanja je razglasil, da so se bogovi odločili, da ga za kazen uničijo. Njegov napis pravi, da je "poravnal svoje račune" s cepinom.

Osemnajsto leto njegovega vladanja se je imenovalo Leto, ko je bil kraljeva hčerka Livir-mitašu, povzdignjena v gospo Marhašija, dežele vzhodno od Elama, kar pomeni dinastično poroko s tamkajšnjim kraljem Libanukšabašem. Poroki je sledilo obdobje Šulgijeve ekspanzionistične politike na račun hribovskih plemen, med njimu Lulubov. Uničil je Simure (še eno hribovsko pleme) in od 26. do 45. leta vladanja devetkrat opustošil Lulubum.[18]

V 30. letu vladanja je svojo hčerko poročil z guvernerjem Anšana in v 34. letu organiziral kazenski pohod proti njemu. V 55. letu je uničil še mesti Kimaš in Humurtu, nekje v Elamu vzhodno od Ura.[18] Oddaljenih ljudstev mu ni nikoli uspelo podjarmiti, zato je v 37. letu vladanje ukazal gradjo velikega zidu, ki naj bi preprečil njihove vdore.[15]

SusaUredi

Šulgijeva koralda iz karneola
(okoli 2094–2047 pr. n. št.)
𒊩𒌆𒆤
𒎏𒀀𒉌
𒎏𒀀
𒍑𒆗𒂵
𒈗
𒆠𒂗
𒄀𒆠𒌵𒆤
𒉆𒋾𒆷𒉌𒂠
𒀀𒈬𒈾𒊒
DNinlil.......................... "Za Ninlil" 
NIN-a-ni....................... "njegovo Gospo,"
DSHUL-GI.................... "Šulgi"
NITAH KALAG ga........ "mogočni mož"
LUGAL URIM KI ma..... "kralj Ura"
LUGAL kien-................. "kralj Sumera"
gi kiURIke..................... "in Akada,"
nam-ti-la-ni-sze3........... "za njegovo življenje" 
a mu-na-ru................... "(to) posveča"
Jedkana koralda iz karneola, dolga 7 cm, izdelana v slogu doline Inda, neznanega porekla; na njej je Šulgijev spominski napis, posvečen boginji Ninlil: "Ninlil, njegovi Gospe, Šulgi, mogočni mož, kralj Ura,kralj dežele Sumerije in Akada, posveča (to koraldo) za svoje (lastno) življenje"; Britanski muzej, BM 129493[19][20][21][22]
Tovrstne koralde so verjetno uvažali iz Indije.[23]

Šulgi je imel očitno tesne vezi s Suso, saj so tam našli ustanovitvene žeblje z njegovim imenom, posvečene bogu Inšušinaku.[24] Na enem od njih je napis "Bog 'gospodar Suze', njegov kralj Šulgi, mogočni mož, kralj Ura, kralj Sumera in Akada, ..., njegov ljubljeni tempelj, (je) zgradil".[25][26][27]

Na jedkani koraldi iz karneola, najdeni v Susi, ki je zdaj v Muzeju Louvre (Sb 6627), je Šulgijevo posvetilo, ki se glasi: "Ningal, njegova mati, Šulgi, bog svoje dežele, kralj Ura, kralj štirih četrtin sveta, (to) posveča za svoje življenje."[28][29][30]

Tretja urska dinastija je imela nadzor nad Suzo že od propada Kutik-Inšušinaka in tam zgradila številne zgradbe in templje. Šulgi je to nadaljeval, kar dokazujejo njegova številna posvetila v tej mestni državi.[31]

Vojna zavezništva je sklepal s porokami svojih hčera z vladarji Anšana, Marhašija in Pašime vzhodno od Ura.[31]

Modernizacija državeUredi

Šulgi je očitno izvedel večje posodobitve Tretje urske dinastije.[9] Izboljšal je komunikacije, reorganiziral vojsko, reformiral sistema pisave in uteži, poenotil davčni sistem in ustvaril močno državno upravo.[9] Objavil je tudi nov zakonik, po očetu imenovan Ur-Nammujev zakonik.[9]

Imena letUredi

 
Na eni od tablic iz terakote so imena let Šulgijevega vladanja od 6. leta (𒈬𒄊𒂗𒆤𒆠[𒋫...]: "Leto, v katerem [je bila] utrjena cesta iz Nipurja") do 21. leta;[33] tablica je kopija akadskega izvirnika, napisana v Prvi babilonski dinastiji (okoli 1900-1600 pr. n. št.)[33] Muzej starodavnega Orienta, Istanbul

Ohranili so se številni ostanki z imeni let Šulgijevega vladanja, iz katerih so se v celoti rekonstruirala imena let 1 do 48. Med najpomembnejša spadajo:[34]

1. leto: Šulgi je kralj
2. leto: Položeni temelji Ningubalagovega templja
6. leto: Kralj je utrdil cesto iz Nipurja
7. leto: Kralj je (v enem dnevu) naredil krožno potovanje med Urom in Nipurjem
10. leto: Zgrajena je bila kraljeva gorska hiša (palača)
18. leto: Kraljeva hčerka Livirmitašu je bila povzdignjena v kraljico Marhašija
21c. leto: Der je bil uničen
24. leto: Karahar je bil uničen
25. leto: Simurum je bil uničen
27. leto (po): "Šulgi, močni mož, kralj štirih strani vesolja, je drugič uničil Simurum"
27b. leto: "Harszi je bil uničen"
30. leto: Guverner Anšana se je poročil s kraljevo hčerko
31. leto: Karhar je bil drugič uničen
32. leto: Simurum je bil tretjič uničen
34. leto: Anšan je bil uničen
37. leto: Zgrajeno je bilo obzidje
42. leto: Kralj je uničil Šašrum
44. leto: Simurum in Lulubum sta bila devetič uničena
45. leto: Šulgi, močni mož, kralj Ura, kralj štirih četrtin, je na enem samem pohodu zdrobil glavo Urbiluma, Simuruma, Lulubuma in Karharja
46. leto: Šulgi, močni mož, kralj Ura, kralj štirih četrtin, je v enem samem dnevu uničil Kimaš in Hurti in njuno ozemlje

—  Imena najpomembnejših let Šulgijevega vladanja[35]

Poroka s princeso MarijaUredi

Šulgi je bil sodobnik marijskih vladarjev Šakanakuja in zlasti Apil-kina in Idi-Iluma.[36][37] Napis omenja, da je Taram-Uram, hči Apilkina, postala Ur-Namujeva "snaha" in zato kraljica kralja Šulgija.[38][39] V napisu se imenuje "snaha Ur-Nammuja" in "hči Apilkina, lugala (kralja) Marija", kar kaže, da je bil Apilkin vrhovni vladar, in na vojno zavezništvo Marija in Ura.[40][41]

Najdbe in napisiUredi

SkliciUredi

  1. Full transcription: "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  2. 2,0 2,1 https://www.britannica.com/biography/Shulgi
  3. "Nimintabba tablet". British Museum.
  4. Enderwitz, Susanne; Sauer, Rebecca (2015). Communication and Materiality: Written and Unwritten Communication in Pre-Modern Societies (angleščina). Walter de Gruyter GmbH & Co KG. str. 28. ISBN 978-3-11-041300-7.
  5. 5,0 5,1 "(For the goddess) Nimintabba, his lady, Shulgi, mighty man, king of Ur, king of Sumer and Akkad, her house, built." in Expedition (angleščina). University Museum of the University of Pennsylvania. 1986. str. 30.
  6. The Oxford companion to archaeology. 1. Ache-Hoho. Oxford University Press. 2012. str. 458. ISBN 9780195076189.
  7. "Shulgi | king of Ur". Encyclopedia Britannica.
  8. "Ur III Empire - Oxford Reference". Oxfordreference.com.doi:10.1093/oi/authority.20110803114924281.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 9,4 9,5 Potts, D.T. (1999). The Archaeology of Elam. Cambridge University Press. str. 132. ISBN 9780521564960.
  10. "T6K2.htm". Cdli.ucla.edu. Pridobljeno 7. avgusta 2019.
  11. Van De Mieroop, Marc (2005). A History of the Ancient Near East ca. 3000–323 BC. Oxford: Blackwell Publishing, str. 76.
  12. The Weidner Chronicle (ABC 19).
  13. The Kings of Ur.
  14. Chronicle of early kings (ABC 20).
  15. 15,0 15,1 15,2 Hamblin, William J. Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC. New York: Routledge, 2006.
  16. Kramer. History Begins at Sumer, Chapter 31, "Shulgi of Ur: The First Long-Distance Champion".
  17. Liverani, Mario (2013). The Ancient Near East: History, Society and Economy. Routledge. str. 167. ISBN 978-1-134-75084-9.
  18. 18,0 18,1 Samuel Noah Kramer (17. september 2010). The Sumerians: Their History, Culture, and Character. University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-45238-8.
  19. (RIME 3/2, str. 161-162)
  20. "DINGIR.NIN.LILA / NIN-A-NI / DINGIR.SHUL.GI / NITA-KALAG.GA / LUGAL URI/ .KI-MA / LUGAL.KI.EN / GI KI-URI3.KI / NAM.TI.LA NI.SHE3/ A MU.NA.RU." Inscription Translation: "To Ninlil, his lady, Shulgi, mighty man, King of Ur, King of Sumer and Akkad, has dedicated (this stone) for the sake of his life." "cylinder seal / bead". British Museum.
  21. "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  22. Sb 6627 Potts, Daniel T. (1999). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State (angleščina). Cambridge University Press. str. xiv. ISBN 978-0-521-56496-0.
  23. Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus (angleščina). Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 243. ISBN 978-1-58839-043-1.
  24. Daniel T. Potts (1999). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. xiv. ISBN 978-0-521-56496-0.
  25. "CDLI-Found Texts Louvre Museum Sb 2881". cdli.ucla.edu.
  26. "Votive Foundation Nails". dla.library.upenn.edu.
  27. Potts, Daniel T. (1999). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State. Cambridge University Press. str. 133, Plate 5.1. ISBN 978-0-521-56496-0.
  28. Potts, D.T (29. julij 1999). The Archaeology of Elam. str. 134, Plate 5.2 Sb 6627. ISBN 9780521564960.
  29. "Site officiel du musée du Louvre". cartelfr.louvre.fr.
  30. "Shulgi perle (color image)". Louvre Museum.
  31. 31,0 31,1 Potts, Daniel T. (2012). A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East. John Wiley & Sons. str. 746. ISBN 978-1-4051-8988-0.
  32. History Begins at Sumer, Chapter 31, "Shulgi of Ur: The First Long-Distance Champion".
  33. 33,0 33,1 "Šulgi Year Names (Ist Ni 00394)". cdli.ox.ac.uk.
  34. Hamblin, William J. (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History. Routledge. str. 121. ISBN 978-1-134-52062-6.
  35. "Šulgi Year Names". cdli.ox.ac.uk.
  36. Unger, Merrill F. (2014). Israel and the Aramaeans of Damascus: A Study in Archaeological Illumination of Bible History. Wipf and Stock Publishers.str. 5. ISBN 978-1-62564-606-4.
  37. Abusch, I. Tzvi; Noyes, Carol (2001). Proceedings of the XLV Rencontre Assyriologique Internationale: historiography in the cuneiform world. CDL Press. str. 60. ISBN 978-1-883053-67-3.
  38. Sharlach, T.M. (2017). An Ox of One's Own: Royal Wives and Religion at the Court of the Third Dynasty of Ur. Walter de Gruyter GmbH & Co KG. str. 207. ISBN 978-1-5015-0522-5.
  39. Eppihimer, Melissa (2019). Exemplars of Kingship: Art, Tradition, and the Legacy of the Akkadians. Oxford University Press. str. 121. ISBN 978-0-19-090303-9.
  40. Lipiński, Edward (1995). Immigration and Emigration Within the Ancient Near East. Peeters Publishers. str. 187. ISBN 9789068317275.
  41. Civil, Michel (1962). "Un nouveau synchronisme Mari-III e dynastie d'Ur". Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale. 56 (4): 213. ISSN 0373-6032. JSTOR 23295098.
  42. Edzard, Dietz Otto (2003). Sumerian Grammar. BRILL. str. 36. ISBN 978-90-474-0340-1.
  43. "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  44. Ward, William Hayes (1910). The seal cylinders of western Asia. Washington: Carnegie Inst. str. 27.
  45. Ward, William Hayes (1910). The seal cylinders of western Asia. Washington: Carnegie Inst. str. 27.
  46. Simo Parpola, Asko Parpola and Robert H. Brunswig, Jr "The Meluḫḫa Village: Evidence of Acculturation of Harappan Traders in Late Third Millennium Mesopotamia?". Journal of the Economic and Social History of the Orient. 20 (2, 1977): 136-137.
  47. "Collections Online British Museum". www.britishmuseum.org.
Šulgi
Rojen: okoli 2094 pr. n. št. Umrl: okoli 2046 pr. n. št.
Predhodnik: 
Ur-Nammu
Kralj Ura, Sumera in Akada
okoli 2094 – 2047 pr. n. št.
Naslednik: 
Amar-Sin