Lugalzagezi

Lugalzagezi Umski (sumersko LUGAL.ZAG.GE.SI 𒈗𒍠𒄀𒋛) je bil kralj Sumerije, ki je vladal od okoli 2358 do 2334 pr. n. št. (srednja kronologija). Bil je zadnji sumerski kralj, preden je Sumerijo osvojil akadski kralj Sargon. Lugalzagezi se šteje za člana tretje uruške dinastije in končnega zmagovalca Ume v več generacij dolgih sporih z mestno državo Lagaš za plodno ravnino Gu-Edin. Po zmagi je za krajše obdobje združil Sumerijo v eno kraljestvo.[5]

Lugal-Zage-Si
Prisoner exiting a cage, on an Akkadian Empire victory stele circa 2300 BCE, Louvre Museum.jpg
Ujetnik v kletki, verjetno uruški kralj Lugalzagezi; zaradi njegove izredne velikosti ga je Sargon Akadski udaril s kijem po glavi;[3] Stela zmage Akadskega cesarstva, okoli 2300 pr. n. št., Muzej Louvre
Kralj Sumerije
Vladanjeokoli 2358 - 2334 pr. n. št. (srednja kronologija)
Predhodnik
NaslednikSargon Akadski (Akadsko cesarstvo)
Rojstvo2359 pr. n. št.
Smrt2335 pr. n. št.
DinastijaTretja uruška dinastija

PorekloUredi

Iz napisov na Lugalzagezijevi vazi iz Nipurja je razvidno,[6][7] da je bil Lugalzagezi sin Ukuša, guvernerja Ume:

 
"Lugalzagezi, kralj Uruka, kralj Dežele, (...) sin Ukuša, ensija Ume" na Lugalzagezijevi nipurski vazi.

Lugal-zagesi-si, kralj Uruka, kralj Dežele, duhovnik Ane, prerok Nidabe; sin Ukuša, patesija Ume, preroka Nidabe; tisti, ki ga je bogato obdaril Ana, kralj Dežele; veliki patesi Enlil; ki ga je Enki obdaril z razumom; katerega ime je govoril Babar (bog Sonca), glavni svečenik Enzuja (bog Lune), predstavnik Babarja, zavetnika Ninija, sin Nidabe, ki ga je Ninkarsag, služabnik boga Mesa, hranil s svetim mlekom, svečenik Uruka, učenec Ninabukkadu, gospodarice Uruka, veliki svečenik bogov.

VladanjeUredi

 
Približno ozemlje Sumerije pod zadnjim kraljem Lugalzagezijem okoli 2350 pr. n. št.
 
Bitka med Sumerci (levo) in Semiti, oboroženimi z loki in puščicami; rekonstrukcija iz 20. stoletja

Lugalzagezi je izvajal ekspanzionistično politiko. Kariero je začel kot ensi Ume, od koder je osvojil več sumerskih mestnih držav. V sedmem letu vladanja je osvojil Uruk, priključil večino ozemlja Lagaša kralja Urukagine in ustanovil prvo dokumentirano kraljestvo, ki je obsegalo vso Sumerijo. Uničenje je opisano v žalostinki, ki je morda najzgodnejši primer kasneje priljubljene sumerske knjižne zvrsti:

"Možje Ume ... so storili greh proti Ningirsuju … v napadu ni bilo nikogar od Urukagine, kralja Girsuja, ampak Lugalzagezi, guverner Ume, naj mu greh na vrat obesi njegova boginja Nisaba."
— Žalostinka kralja Urukagine o padcu Lagaša[12]

Lugalzagezi je kasneje napadal Kiš, kjer je strl Ur-Zababo, Ur, Nipur, Larso in Uruk, kjer je ustanovil svojo novo prestolnico. Po Seznamu sumerskih kraljev je vladal 25 (ali 34) let.[13]

Lugalzagezi je v napisu na svoji vazi trdil, da mu je Enlil dal "vse dežele med zgornjim in spodnjim morjem", se pravi med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom:[14]

"Ko je Enlil, kralj vseh dežel, podelil kraljestvo Dežele Lugalzageziju, je odrešil "oči" Dežele; vse dežele je vrgel pod njegove noge; vse, od sončnega vzhoda do zahoda, so pokleknile pred njim."
— Zapis na Lugalzagezijevi vazi iz Nipurja[8][15]

Četudi Lugalzagezijev vdor na Sredozemlje v očeh nekaterih sodobnih učenjakov ni bil kaj več kot "uspešna vojaška predstava", napis prvič v zgodovini omenja kakšnega sumerskega vladarja, ki je trdil, da je dosegel nekaj, kar je bilo za Sumerce zahodni rob sveta.[14] Zgodovinski zapisi na mnogo kasnejših tablicah omenjajo, da je Sredozemlje in gorovje Taurus osvojil tudi nekoliko zgodnejši adabski vladar Lugal-Ane-Mundu. Zapisi iz obdobja pred Sargonom so še vedno preveč nepopolni, da bi znanstvenikom omogočili zanesljivo rekonstrukcijo dejanskih dogajanj.

Lugalzagezija je porazil in njegovo kraljestvo k svojemu priključil Sargon Akadski. Po poznejših babilonskih različicah zapisov je Sargon po uničenju obzidja Uruka Lugalzagezija ujel in ga, privezanega okoli vratu, vodil do Enlilovega templja v Nipurju:

Sargon, kralj Akada, skrbnik Inane, kiški kralj, Anujev maziljenec, kralj Dežele, guverner Enlila: premagal je mesto Uruk in razbil njegovo obzidje, v bitki pri Uruku je zmagal, med bitko ujel kralja Lugalzagezija Uruškega in ga na ovratnici vodil do Enlilovih vrat.

— Sargonov napis (starobabilonska kopija iz Nipuruja)[16]

Lugalzagezijeva vaza iz NipurjaUredi

Lugalzagezijeva vaza iz Nipurja vsebuje obsežen posvetilni napis, ki je rekonstruiran iz fragmentov vaze.[17][18]

 
Lugalzagezijeva vaza iz Nipurja: nekaj fragmentov in rekonsturuirano besedilo</ref>

Drugi napisi in skulptureUredi

SkliciUredi

  1. McIntosh, Jane R. (2017). Mesopotamia and the Rise of Civilization: History, Documents, and Key Questions. ABC-CLIO. ISBN 978-1440835469. str. 167
  2. Kramer, Samuel Noah (2010). The Sumerians: Their History, Culture, and Character (angleščina). University of Chicago Press. str. 59. ISBN 978-0-226-45232-6.
  3. Nigro, Lorenzo (1998). "The Two Steles of Sargon: Iconology and Visual Propaganda at the Beginning of Royal Akkadian Relief". Iraq. British Institute for the Study of Iraq. 60: 85–102. doi:10.2307/4200454. JSTOR 4200454.
  4. Jones, C.H.W. (2012). Ancient Babylonia (angleščina). Cambridge University Press. str. 36. ISBN 978-1-107-60572-5.
  5. "Middle East & Africa to 1875". Sanderson Beck. 1998–2004. Pridobljeno 27. novembra 2006.
  6. "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
  7. Full text "Lugalzagesi translation". sumerianshakespeare.com.
  8. 8,0 8,1 Full transliteration: "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  9. A History Of Sumer And Akkad. Chatto & Windus. 1916. str. 194.
  10. Sallaberger, Walther; Schrakamp, Ingo (2015). History & Philology (PDF). Walther Sallaberger & Ingo Schrakamp (eds), Brepols. str. 80–81. ISBN 978-2-503-53494-7.
  11. Zólyomi, Gábor. Napis na Lugalzagezijevi nipurski in zgodovini njegovega vladanja (angleščina).
  12. Site officiel du musée du Louvre. cartelfr.louvre.fr.
  13. 259ff. The Electronic Text Corpus of Sumerian Literature.
  14. 14,0 14,1 Crawford, Harriet E.W. Sumer and the Sumerians. Cambridge University Press, 2004. str. 33. ISBN 0-521-53338-4.
  15. MAEDA, TOHRU (1981). "KING OF KISH" IN PRE-SARGONIC SUMER. Orient: The Reports of the Society for Near Eastern Studies in Japan, Volume 17. str. 12.
  16. Liverani, Mario (2013). The Ancient Near East: History, Society and Economy. Routledge. str. 143. ISBN 978-1-134-75084-9.
  17. A History Of Sumer And Akkad. 1916. str. 193–194.
  18. Kramer, Samuel Noah (2010). The Sumerians: Their History, Culture, and Character. University of Chicago Press.str. 59. ISBN 978-0-226-45232-6.
  19. "Site officiel du musée du Louvre". cartelfr.louvre.fr.
  20. Full text: "The man of Umma". sumerianshakespeare.com.
  21. THUREAU-DANGIN, F. (1904). "La Ruine de Shirpourla (Lagash): Sous le Règne d'Ouroukagina". Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale. 6 (1): 26–32. ISSN 0373-6032. JSTOR 23275695.
  22. Potts, D. T. (1999). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State (angleščina). Cambridge University Press. str. 104. ISBN 9780521564960.
  23. Nigro, Lorenzo (1998). "The Two Steles of Sargon: Iconology and Visual Propaganda at the Beginning of Royal Akkadian Relief". Iraq. British Institute for the Study of Iraq. 60: 85. doi:10.2307/4200454. JSTOR 4200454.
Lugalzagezi
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Ukuš
Kralj Ume
c. 2296 - 2271 pr. n. št. (kratka kronologija)
Naslednik:
Sargon Akadski
Predhodnik:
Ur-Zababa (v Kišu)
Kralj Sumerije
c. 2296 - 2271 pr. n. št. (kratka kronologija)
Naslednik:
Sargon Akadski
Predhodnik:
Lugal-kisal-si
Ensi Uruka
c. 2296 - 2271 pr. n. št. (kratka kronologija)
Naslednik:
Sargon Akadski