Turkmenščina (turkmensko Türkmen dili, تورکمن ﺗﻴﻠی) je uradni jezik Turkmenistana. Govori se tudi v Iranu, Iraku, Afganistanu in Turčiji. Piše se v prilagojeni turški latinici. Jezik ima približno 7,6 milijona govorcev, od katerih je polovica v Turkmenistanu, ostali pa živijo v sosednjih državah.

Turkmenščina
Türkmençe, türkmen dili, Түркменче, түркмен дили, تورکمن تیلی ,تورکمنچه
Materni jezik Turkmenistan
 Iran
 Afganistan
 Uzbekistan
 Rusija
EtničnostTurkmenci
Št. maternih
govorcev
11 milijonov[1] (2009–2015)[2]
turški
  • navadni turški
    • oguški
      • vzhodno oguški
        • Turkmenščina
Pisavalatinica, cirilica, arabska pisava, turkmenska abeceda, turkmenska braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Turkmenistana Turkmenistan
Jezikovne oznake
ISO 639-1tk
ISO 639-2tuk
ISO 639-3tuk
Glottologturk1304
Linguaspheredel oguških jezikov (44-AAB-a)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Najbližja sorodna jezika sta krimska tatarščina in salarščina. Sporazumevanje je mogoče tudi s turško in azerbajdžansko govorečimi sogovorniki.

Turkmenščina je aglutinacijski jezik, ne razlikuje spolov in nima nepravilnih glagolov.

Pisava uredi

Do oktobrske revolucije leta 1917 so Turkmeni, natančneje ozek sloj prebivalcev iz višjih družbenih razredov, uporabljali arabsko pisavo. Po revoluciji se je nekaj časa uporabljala reformirama arabska pisava, potem pa je bila uvedena latinica.

Cirilica je bila uvedena leta 1946, po osamosvojitvi Turkmenistana pa se je ponovno uvedla latinica.

Sodobna uradna pisava je bila uvedena leta 1991 in se imenuje Täze Elipbiýi. Na začetku je vsebovala veliko tujih simbolov in simbolov za valute, ki so se kasneje zamenjali z zapisi z osnovnimi črkami. Cirilica je še vedno zelo razširjena.

Latinica uredi

Aa, Bb, Çç, Dd, Ee, Ää, Ff, Gg, Hh, Ii, Jj, Žž, Kk, Ll, Mm, Nn, Ňň, Oo, Öö, Pp, Rr, Ss, Şş, Tt, Uu, Üü, Ww, Yy, Ýý, Zz

Cirilica uredi

Аа, Бб, Вв, Гг, Дд, Ее, Ёё, Жж, Җҗ, Зз, Ии, Йй, Кк, Лл, Мм, Нн, Ңң, Оо, Өө, Пп, Рр, Сс, Тт, Уу, Үү, Фф, Хх, (Цц), Чч, Шш, (Щщ), (Ъъ), Ыы, (Ьь), Ээ, Әә, Юю, Яя

Primerjava obeh pisav uredi

Latinica Cirilica Fonetsko
A a А а [a]
B b Б б [b]
Ç ç Ч ч [ʧ]
D d Д д [d]
E e Е е [je], [e]
Ä ä Ә ә [æ]
F f Ф ф [ɸ]
G g Г г [g~ʁ]
H h Х х [h~x]
I i И и [i]
J j Җ җ [ʤ]
Ž ž Ж ж [ʒ]
K k К к [k~q]
L l Л л [l]
M m М м [m]
N n Н н [n]
Ň ň Ң ң [ŋ]
O o О о [o]
Ö ö Ө ө [ø]
P p П п [p]
R r Р р [r]
S s С с [θ]
Ş ş Ш ш [ʃ]
T t Т т [t]
U u У у [u]
Ü ü Ү ү [y]
W w В в [β]
Y y Ы ы [ɯ]
Ý ý Й й [j]
Z z З з [ð]

Slovnica uredi

Slovnica turkmenščine je skoraj identična slovnici turščine.

Primer uredi

1. člen univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, zapisan v turkmenski latinici, turkmenski cirilici in slovenski prevod:

Hemme adamlar öz mertebesi we hukuklary boýunça deň ýagdaýda dünýä inýärler. Olara aň hem wyždan berlendir we olar bir-birleri bilen doganlyk ruhundaky garaýyşda bolmalydyrlar.
Хемме адамлар өз мертебеси ве хукуклары боюнчa дең ягдайда дүнйә инйәрлер. Олара аң хем выждан берлендир ве олар бир-бирлери билен доганлык рухундакы гарайышда болмалыдырлар.
Vsa človeška bitja se rodijo svobodna in enaka v dostojanstvu in pravicah. Obdarjena so z razumom in zavestjo in morajo eno proti drugemu postopati v duhu bratstva.
Turkmensko Slovensko
ene mati
watan domovina
şatlyk sreča
söýmek ljubiti
ýaşamak živeti
söýgi ljubezen
ömür življenje
maşgala družina
saglyk zdravje
azatlyk svoboda

Sklici uredi

  1. Ahmet Cuneyd Tantug. A MT System from Turkmen to Turkish Employing Finite State and Statistical Methods. Istanbul Technical University. 2008. p.2
  2. Turkmenščina at Ethnologue (21. izd., 2018)

Vir uredi

  • Jon Garrett, Meena Pallipamu, Greg Lastowka (1996). Turkmen Grammar. www.chaihana.com.

Glej tudi uredi