Wikipedija

Troja (film)

Troja je ameriški epski vojni film, izdan leta 2004, ki ga je napisal David Benioff in režiral Wolfgang Petersen. V filmu igrajo Brad Pitt kot Ahil, Eric Bana kot Hektor, Orlando Bloom kot Paris, Diane Kruger kot Helena, Sean Bean kot Odisej, Brian Cox kot Agamemnon, Rose Byrne kot Brizeida, Garrett Hedlund kot Patroklos, Peter O'Toole kot Priam, Brendan Gleeson kot Menelaj in Tyler Mane kot Ajant.

Troja
RežijaWolfgang Petersen
ProdukcijaWolfgang Petersen
Diana Rathbun
Colin Wilson
ScenarijDavid Benioff
VlogeBrad Pitt
Eric Bana
Orlando Bloom
Diane Kruger
Owain Yeoman
Brian Cox
Sean Bean
Julie Christie
Peter O'Toole
Rose Byrne
Saffron Burrows
GlasbaJames Horner
FotografijaRoger Pratt
MontažaPeter Honess
Studio
DistribucijaWarner Bros. Pictures
Datum izida
14. maj 2004
Dolžina
163 minut
DržavaZdružene države Amerike
JezikAngleščina
Proračun175 milijonov $
Dohodek bruto497.409.852 $[1]

Film je prejel nominacijo za oskarja v kategoriji za »najbolje oblikovane kostume«.

Zgodba uredi

Film temelji na Homerjevi »Ilijadi«. Na začetku se zgodba odvija v Šparti, kjer trojanski princ Hektor (Eric Bana) in njegov mlajši brat, Paris (Orlando Bloom) proslavljata mir med Šparto in Trojo. Paris se je zaljubil v Heleno (Diane Kruger), ženo špartskega kralja Menelaja (Brendan Gleeson), in skupaj pobegneta v Trojo. Razjarjeni Menelaj se želi maščevati. Menelaj obišče svojega brata Agamemnona (Brian Cox), kralja, ki je zavzel vsa kraljestva v Grčiji in jim sedaj poveljuje. Agamemnon, ki je že več let želel osvojiti Trojo, da bi dobil oblast nad Egejskim morjem, to izkoristi za razlog za napad Troje. General Nestor (John Shrapnel) mu svetuje, naj s seboj v vojno vzame tudi Ahila (Brad Pitt), najboljšega bojevnika tistega časa.

Odisej (Sean Bean), kralj, podrejen Agamemnonu, obišče Ftio, da bi Ahila prepričal, naj se skupaj z njimi bojuje v Troji. Ko ga najde, Ahil skupaj s svojim bratrancem Patroklosom (Garrett Hedlund) vadi mečevanje. Da bi se lažje odločil, Ahil obišče svojo mamo, Tetis, ter jo vpraša za nasvet. Pove mu, da je vedela, da bo prišel ta dan, še preden se je Ahil sploh rodil. Pove mu tudi, da bo, če ne bo odšel v Trojo, živel dolgo in srečno, da bo imel otroke, vendar da bo, ko bo umrl, njegovo ime pozabljeno in nihče se ga ne bo spominjal. Če pa bo odšel v Trojo, bo zaslovel s svojimi bitkami in njegovo ime bo za večno zapisano v zgodovini, vendar bo v Troji tudi umrl.

Grki odjadrajo v Trojo. Ahil in Mirmidonci so hitrejši od ostalih, zaradi česar na kopnem pristanejo pred drugimi. Tam pobijejo mnogo Trojancev in oskrunijo Apolonov tempelj. Brizeida (Rose Byrne), članica trojanske kraljeve družine, je zajeta in Grki si jo kljub Ahilovi naklonjenosti do nje vzamejo kot nagrado.

Ahil in njegovi Mirmidonci se naslednji dan ne borijo, saj je bil Agamemnon nepravičen do Brizeide. Ko Grki obkrožijo Trojo, Paris izzove Menelaja v boj, da bi preprečil bojevanje med Grki in Trojanci. Menelaj se strinja, Agamemnon pa namerava kljub sporazumu po dvoboju napasti mesto. Menelaj Parisa z lahkoto premaga, ga rani, vendar ga ne ubije. Hektor poseže v dvoboj in ubije Menelaja. Grki napadejo trojanske vojake, vendar so se potem, ko lokostrelci iz trojanskega zida zdesetkajo njihove čete, prisiljeni umakniti.

Agamemnon Brizeido da svojim vojakom, vendar jo Ahil reši. Odnese jo nazaj v svoj šotor in ji očisti rane. Brizeida ga nato poskuša ubiti, vendar se nazadnje zaljubita drug v drugega. Naslednji dan se Ahil in njegovi možje pripravljajo na odhod, kar pa ogorči Partoklosa.

Trojanci nameravajo presenetiti Grke z napadom. Ko so Grki že skoraj na robu poraza, se prikaže Ahil s svojimi Mirmidonci in se pridruži boju ter se nazadnje začne bojevati s Hektorjem. Vsi opazovalci so šokirani, ko Hektor prereže Ahilovo grlo. Kakorkoli že, ko Hektor poklekne in sname Ahilovo čelado, se razkrije, da je pod njo Patroklos, ki je na smrt ranjen. Obe strani sporazumno končata z bojevanjem in Odisej Hektorju pove, koga je v resnici ubil. Ahila, ki je bitko prespal, z bratrančevo smrtjo seznani Evdoros. Grki so Patroklosa zamenjali za Ahila tudi zato, ker je imel oblečen njegov oklep ter se podobno premikal; besni Ahil se želi maščevati. Tisto noč Ahil sežge Patroklosa na pogrebni grmadi.

Dan kasneje Ahil odide do trojanskega zidu in zahteva, da se Hektor sam sooči z njim. Na začetku sta dvobojevalca izenačena, vendar Ahil kmalu prevzame prednost. Na koncu Ahil ubije Hektorja. Nato truplo priveže na konec voza ter ga odvleče v grški tabor, kar šokira vse Trojance. Isto noč kralj Priam (Peter O'Toole) odide do grškega vojnega tabora in Ahila prosi, naj mu vrne sinovo truplo. Potem, ko kralj ugovarja Ahilu, ta privoli v njegovo zahtevo in mu dovoli, da vzame Hektorjevo truplo, da ga pokoplje ter mu obljubi dvanajst dni miru za pogrebne igre. Ahil Priamu dovoli tudi, da s seboj vzame Brizeido, kasneje pa Evdorsu poda svoj zadji ukaz; naj Mirmidonce odpelje domov.

 
Maketa trojanskega konja, uporabljena v filmu Troja, darilo Brada Pitta turškemu mestu Canakkale.

V dvanajstih dneh, ko Trojanci žalujejo za Hektorjem, Grki načrtujejo, kako bodo prodrli v mesto tako, da bodo uporabili lesenega konja, česar se je domislil Odisej ter tako preprečili, da bi Trojanci ubili še več njihovih mož. Grki konja zapustijo v svojem taboru, tako da Trojanci menijo, da so Grki odšli. V resnici so se slednji skrili blizu zaliva. Priam verjame svojim svečenikom, ki menijo, da je konj daritev Pozejdonu. Med proslavljanjem zmage Trojanci konja odpeljejo v mesto. Nek Trojanski vojak odkrije grške ladje, ki se skrivajo v zalivu, vendar ga Grki ubijejo, še preden je lahko povedal novico. Skupina Grkov ponoči zleze iz konja ter odpre vrata trojanskega zidu in tako omogoči večini grške vojske vstop v mesto. Nepripravljene Trojance hitro ubijejo. Medtem ko mesto gori, se Agamemmnon in Odisej s svojo vojsko prebijeta do gradu in ubijeta Glaukosa in Priama med bojevanjem.

Medtem, ko skozi skrivni prehod zapuščajo Trojo, Paris med ubežniki poleg Andromahe in Helene ter drugih opazi tudi Eneja. Eneju preda trojanski meč in mu pove: »Dokler ostane v rokah Trojanca, imajo naši ljudje prihodnost. Zaščiti jih, Enej; poišči jim nov dom.«

Ahil obupano išče Brizeido, ki ji grozi Agamemnon. Sama ga ubije s skritim nožem, pred njegovimi stražarji pa jo zaščiti Ahil. Medtem ko ji Ahil pomaga vstati, ga Paris ustreli v njegovo ranljivo peto in nato večkrat v trup. Brizeida steče do Ahila, s čimer preseneti Parisa. Ahil jo skuša prepričati, naj se pridruži Parisu in pobegne iz mesta. Ahil ju opazuje, ko pobegneta, nato pa zaradi ran umre. Nato na prizorišče prispejo vojaki in vidijo Ahila z eno samo puščico, ki je prebodla njegovo peto, saj je vse ostale odstranil, s čimer obrazložijo nastanek legende, v kateri naj bi Ahila ubila le zastrupljena puščica, s katero so ga zadeli v peto. Naslednji dan med ruševinami Troje njemu v čast priredijo pogrebne igre. Film se konča z Odisejevim govorom: »Če kdaj povedo mojo zgodbo, naj porečejo, da sem hodil z velikani. Možje vstajajo in padajo kot pšenica pozimi, a ta imena ne bodo nikoli pozabljena. Naj porečejo, da sem živel v času Hektorja, krotilca konj. Naj porečejo, da sem živel v času Ahilovem.«

Igralska zasedba uredi

Grki:

Trojanci

Produkcija uredi

Večina scen mesta Troje je bilo zgrajenih na mediteranskem otoku Malta, v mestu Fort Ricasoli, gradili pa so jih od aprila od junija 2003. Ostale pomembnejše prizore so posneli v Mellieħi, majhnem mestu na severu Malte ter na majhnem otoku, imenovanem Comino. Prizore izven trojanskega zidu so posneli v Cabo San Lucasu, Mehika.[2]

Glasba uredi

V originalu je več kot leto dni na glasbi iz filma Troja delal skladatelj Gabriel Yared, ki ga je najel režiser filma, Wolfgang Petersen.

Gabriel Yared je napisal in posnel glasbo iz filma, zapela pa jo je Tanja Tzarovska, ki je svoj glas posodila tudi na verziji soundtracka Jamesa Hornerja. Kakorkoli že, potem, ko so film posneli s še nedokončano verzijo soundtracka, ta filmskim ustvarjalcem ni bila všeč. Gabriel Yared ni več sodeloval pri projektu in sploh ni dobil priložnosti, da bi popravil ali spremenil svojo glasbo, podjetje Warner Bros. pa je že iskalo zamenjavo.[3] Kot je povedal Gabriel Yared, se je soundtrack ustvarjalcem filma zdel preveč »staromoden«.[4]

Gabriela Yareda so po kakšnih štirih tednih nadomestili z Jamesom Hornerjem. Tudi on je uporabil vokal Tanje Tzarovske, tradicionalno zahodno mediteransko glasbo in tolkala. Tolkala so postala izrazitejša v bolj dramatičnih scenah; najbolj opazno je bilo to pri dvoboju med Ahilom in Hektorjem. Tema njegovih inštrumentalnih prizorov je zelo podobna Rachmaninoffovi 1. simfoniji, skladbi »Planeti« Gustava Holsta in skladbi War Requiem Benjamina Brittena. Nekateri kritiki so menili tudi, da sta na glasbo iz filma vplivali temi skladb Adagio for Strings Samuela Barberja in Peta simfonija Dimitrija Šostakoviča.

James Horner je sodeloval tudi z ameriškim pevcem in tekstopiscem Joshom Grobanom ter z ameriško tekstopisko Cynthio Weil, ki ju je najel zato, da bi napisala pesem za konec filma. Produkt sodelovanja je bila pesem »Remember«, ki sta jo izvedla Josh Groban in Tanja Tzarovska. Pesem je bila tudi del soundtracka filma.

V času, ko je film izšel, je Gabriel Yared dele svoje neizdane glasbe objavil na svoji zasebni spletni strani, vendar jih je nazadnje na zahtevo podjetja Warner Brothers umaknil. Neavtorizirani posnetki še vedno krožijo po internetu. Njegova glasba je od takrat pritegnila veliko pozornosti oboževalcev glasbe filma Troja. Izdali so mnogo peticij, v katerih so ustvarjalce filma naprošali, naj izdajo tudi zgoščenko z glasbo Gabriela Yareda v omejeni izdaji ali pa naj jo priložijo k drugi izdaji DVD-ja s posebnimi dodatki. Teh prošenj podjetje Warner Bros. ni uslišalo.

Režiserjev odlomek uredi

Režiserjev odlomek iz filma Troja je bil predvajan na 57. berlinskem filmskem festivalu 17. februarja 2007, aprila 2007 pa je v Nemčiji izšel tudi na DVD-jih v omejeni izdaji. Podjetje Warner Home Video naj bi za slednje po poročilih odštelo 1 milijon $, vse skupaj pa naj bi vključevalo še »vsaj 1.000 novih odlomkov« ali skoraj 30 minut dolgo dodatno fotomontažo (vse skupaj je trajalo 196 minut). DVD z dodatki je kasneje, 18. septembra 2007, izšel tudi v Združenih državah Amerike. Zelo so spremenili glasbo iz filma, saj so odstranili mnoge ženske vokale. Poleg tega je bila uporabljena tema glasbe iz filma Dannyja Elfmana, Planet opic (2001), med ključnim bojem med Ahilom in Hektorjem, ki se je odvijal pred trojanskim zidom.

Mnogo prizorov je bilo skrajšanih ali razširjenih. Ljubezenska scena med Heleno in Parisom je bila, na primer, v celoti preoblikovana in je vključevala več prizorov, ki so prikazovali golo Diane Kruger. Tudi ljubezenska scena med Ahilom in Brizeido je bila razširjena. V celoti so odstranili samo en prizor: sceno, kjer Helena čisti Parisove rane. Razširili so tudi prizore bojevanja, kjer so prikazali več Trojancev, ki jih je Ajant poškodoval med začetnimi napadi grške vojske. Najbolj opazno spremenjen prizor pa je bil prizor, v katerem pade Troja, saj prikažejo vse, kar so posneli, ne da bi določene scene izrezali ali skrajšali. Večji poudarek je bil na likih, kot sta Priam in Odisej, uvod v prizor pa je bil nekoliko šaljiv. Na koncu je bilo dodanih še nekaj prizorov; na začetku je pes nekega vojaka našel svojega mrtvega gospodarja, nazadnje pa se prikaže peščica preživelih Trojancev, ki beži proti gori Ida. V enem izmed komentarjev glede konca filma je eden izmed filmskih ustvarjalcev dejal, da so se vsakič, ko so se spraševali, ali bi bilo bolje slediti temu, kar je Homer zapisal v Ilijado, ali bi bilo bolje narediti nekaj, kar bi film naredilo bolj zanimiv, odločili za drugo možnost.

Odziv uredi

Celotna produkcija filma Troja je na koncu stala 175.000.000 $. Zaradi tega je Troja eden izmed najdražjih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih v sodobni filmski industriji. Dokler snemanja še niso končali, je veljal za dvaindvajseti najdražji film, kar jih je bilo kdaj posnetih, po končanem snemanju pa se je povzpel na trinajsto mesto. Bil je eden izmed filmov, za katere so predlagali, da bi jih vrteli na filmskem festivalu v Cannesu leta 2004.[5]

Film Troja je samo v Združenih državah Amerike zaslužil 133 milijonov $ (133.378.256 $).[6]

Več kot 73%[6] dobička, ki ga je zaslužil film Troja, je prihajalo zunaj Združenih držav Amerike. Nazadnje je film Troja zaslužil več kot 497 milijonov $ po svetu[6] ter tako postal šestdeseti najbolje prodajan film vseh časov.

Film Troja je s strani filmskih kritikov prejel mešane ocene. Spletna stran Rotten Tomatoes mu je dodelila 55% pozitivnih ocen od 215 kritik,[7] medtem ko je na spletni strani Yahoo! Movies dobil oceno »-4«, ki je temeljila na petnajstih kritikah.[8] Roger Ebert, ki mu to, kar je imenoval za nezvesto upodobitev Ilijade, ni bilo všeč, je filmu dodelil dve zvezdici od štirih. Roger Ebert je trdil, da film Troja »zanemari obstoj grških bogov, svoje heroje spremeni v junake iz klišejskih akcijskih filmov in demonstrira, zakaj smo naveličani računalniško ustvarjenih vojsk.«[9]

Zaslužek uredi

  • Proračun - 175.000.000 $[6]
  • Cena trženja - 50.000.000 $
  • Zaslužek ob prvem tednu od izida - 46.865.412 $
  • Zaslužek v Združenih državah Amerike - 133.378.256 $
  • Zaslužek zunaj Združenih držav Amerike - 364.031.596 $[6]
  • Celoten zaslužek - 497.409.852 $

Nagrade in nominacije uredi

Nagrada Leto Kategorija Prejemnik Osvojeno?
ASCAP Film and Television Music Award 2005 Najboljša glasba iz filma James Horner Da
Oskar Najbolje oblikovani kostumi Bob Ringwood Ne
Japanese Academy Prize Najboljši tuj film /
MTV Movie Award Najboljši pretep Brad Pitt in Eric Bana
Najboljši moški nastop Brad Pitt
Golden Reel Award Najboljše urejanje glasbe v tujem jeziku Wylie Statesman, Martin Cantwell, James Boyle, Harry Barnes, Paul Conway, Alex Joseph, Matthew Grime, Steve Schwalbe, Howard Halsall, Sue Lenny, Simon Price in Nigel Stone
Teen Choice Award Izbira filmskega igralca - Drama/Akcijska avantura Brad Pitt Da
Izbira filmskega igralca - Drama/Akcijska avantura Orlando Bloom Ne
Izbira filma - Drama/Akcijska avantura /
Izbira prebojne zvezde - Moški Garrett Hedlund
Izbira pretepa/akcijskih zaporedij /

Glej tudi uredi

Literatura uredi

  1. ↑ Troja (2004). Box Office Mojo. Pridobljeno dne 3.12.2010. (angleško)
  2. ↑ »Troja - Zemljevid filma na Malti«. MaltaMovieMap.VisitMalta.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. februarja 2004. Pridobljeno 30. maja 2010. Arhivirano 2004-02-07 na Wayback Machine. (angleško)
  3. ↑ »Glasba iz filma Troja - Skrivnost je razkrita: od Gabriela Yareda«. TheScreamOnline.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2011. Pridobljeno 30. maja 2010. Arhivirano 2011-01-09 na Wayback Machine. (angleško)
  4. ↑ »Troja (zavrnjena glasba)«. MovieMusicUK.us. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. maja 2005. Pridobljeno 30. maja 2010. Arhivirano 2005-05-15 na Wayback Machine. (angleško)
  5. ↑ »Filmski festival v Cannesu: Troja«. Festival-Cannes.com (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. aprila 2014. Pridobljeno 5. decembra 2009.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 »Troja (2004)«. Box Office Mojo. Pridobljeno 2. decembra 2009. (angleško)
  7. ↑ »Ocene in slike iz filma Troja«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 2. decembra 2009. (angleško)
  8. ↑ »Troja (2004)«. Yahoo! Movies. Pridobljeno 2. decembra 2009. (angleško)
  9. ↑ Ebert, Roger (14. maj 2004). »Ocena filma Troja«. Chicago Sun-Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2010. Pridobljeno 2. decembra 2009. {{navedi novice}}: Ležeče ali krepko označevanje ni dovoljeno v: |newspaper= (pomoč) Arhivirano 2010-10-31 na Wayback Machine. (angleško)

Nadaljnje branje uredi

Zunanje povezave uredi

 
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Troja (film)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Troja_(film)&oldid=6119071«