Nestor
Nestorij (grško: starogrško Νεστόριος [Nestorios], latinsko: Nestorius) je bil carigrajski patriarh v letih 428–431. Najbolj znan je kot začetnik herezije, ki se po njem imenuje nestorianizem. * po 381; † okoli 451, Zgornji Egipt.
| Nestor | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | ca. 381 Kahramanmaraş[d][1] |
| Smrt | ca. 451 Zgornji Egipt |
| Državljanstvo | .png){kind=small} Bizantinsko cesarstvo |
| Poklic | duhovnik, pisatelj |
| Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: nestandardna uvodna vrstica, ktgr. |
- Za druge pomene glej Nestor (razločitev)
Kot predstavnik antiohijske šole se je boril proti novemu poimenovanju, ki so ga začeli takrat uporabljati za Marijo: starogrško θεοτόκος [Theotokos] = Bogorodica, Božja Mati, Božja Porodnica. Sam je namesto tega predlagal naziv starogrško Χριστοτόκος [Hristotokos] = Kristusova Mati, Kristusova Porodnica. Nestoriju je močno nasprotoval Ciril Aleksandrijski, predstavnik aleksandrijske šole.
Da bi končal spor, je cesar Teodozij II. leta 431 sklical Efeški koncil. Pri tem je bil nekoliko pristranski, saj je bilo znano, da je v Efezu izraz Theotokos zelo priljubljen. Na koncilu je Ciril Aleksandrijski izrabil priložnost, nastopil v bran poimenovanju Theotokos in dosegel, da so Nestorija razglasili za krivoverca. Na koncilu so potrdili pravilnost izraza Theotokos, niso pa do konca razrešili vprašanja Božje in človeške narave Jezusa Kristusa, zato je Efeškemu koncilu kmalu sledil Kalcedonski koncil.
Kmalu po koncilu so odstavili 17 škofov, ki so podpirali Nestorija. Leta 435 pa je Teodozij II. izgnal Nestorija v samostan v zgornjem Egiptu.
Nestorijeve spise so uničili in večino njegovih privržencev onemogočili. Nestorianizem se je ohranil le v Asirski cerkvi, pa še tam ne v popolnoma originalni obliki. V Asirski cerkvi velja Nestorij za svetnika – Mar Nestorios (sveti Nestorij).