Trenčín
Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave. Ima več kot 55.000 prebivalcev. Je osma največja občina v državi in sedež Trenčinske regije in Trenčinskega okraja. Na skali nad mestom je mogočen srednjeveški grad.
Trenčin Trenčín | |||
|---|---|---|---|
Mesto | |||
 | |||
| |||
  Trenčin Lega Trenčina na zemljevidu Slovaške | |||
| Koordinati: 48°53′31″N 18°02′12″E / 48.89194°N 18.03667°E | |||
| Država |  Slovaška | ||
| Okraj | Trenčinski okraj | ||
| Prva omemba | okoli leta 150 | ||
| Upravljanje | |||
| • Župan | Richard Rybníček | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 8.199[2] km2 | ||
| Nadm. višina | 217[3] m | ||
| Prebivalstvo (31. december 2021) | |||
| • Skupno | 54.458[1] | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
| Poštna številka | 911 01[3] | ||
| Omrežna skupina | +421 32[3] | ||
| Avtomobilska oznaka | TN | ||
| Spletna stran | trencin.sk | ||
Imena in etimologija uredi
Trenčín je bil prvič omenjen okoli leta 150 na Ptolemajevem zemljevidu sveta z grškim imenom Λευκάριστος (Leukaristos). Med markomanskimi vojnami Rimskega cesarstva z germanskimi Kvadi so Rimljani na skali pod sedanjim gradom leta 179 vklesali napis, v katerem je Trenčin omenjen kot Laugaricio. Dolgo časa se je štel za najsevernejšo točko v Srednji Evropi, do katere so prodrli Rimljani. Prvi omembi mesta v srednjem veku sta iz leta 1111, v kateri se imenuje Treinchen, in 1113, v kateri je omenjen s privevnikom trenčinski (Trenciniensis). Ime verjetno izhaja iz osebnega imena Trnka/Trenka, ki v slovaščini pomeni črni trn.[5] V nemškem, madžarskem in poljskem jeziku se je mesto imenovalo Trentschin, Trencsén oziroma Trenczyn.
Zgodovina uredi
Najdišče Trenčin je bilo naseljeno že v davnini. Grad Trenčin, tipičen srednjeveški utrjen grad, se nahaja na visoki skali nad mestom. Trenčin je najbolj znan po rimskem napisu na skali pod gradom iz leta 179 n. št. iz obdobja markomanskih vojn, niza vojn med Rimskim cesarstvom ter germanskimi Kvadi in Markomani. Rimljani so ga imenovali Laugaricio in je bil dolgo časa najsevernejši znani kraj prisotnosti rimskih vojakov v Srednji Evropi. Kasnejše najdbe so pokazale, da so bili najsevernejši kraji rimska utrdba pri Mušovu in pohodni taborišči pri Olomoucu in Hulinu.[6]
Trenčin je eno od mest, ki bi lahko bilo središče Samove plemenske zveze v 7. stoletju. Grad Vogast (Wogastisburg) je bil verjetno nekje ob reki Vah (Vogas) in prizorišče odločilne bitke med Slovani in Franki leta 631.
Trenčinski grad je bil zgrajen verjetno v velikomoravskem obdobju (833-zgodnje 10. stoletje). Na začetku 11. stoletja je v regiji vladal poljski kralj Boleslav I. Hrabri. Leta 1017 je regijo osvojil ogrski kralj Štefan I. Pod ogrsko oblastjo je ostala do leta 1918. Proti koncu 11. stoletja je grad postal sedež uprave Trenčinske grofije Ogrskega kraljestva. Kamnit grad je bil eden od nekaj gradov, ki so vzdržali katastrofalno invazijo Mongolov leta 1241. Leta 1263 je prišel Trenčin v posest kraljevega mečenosca Jakoba Csesznekyja. Leta 1302 je kralj Venčeslav I. grad vzel bratom Cseszneky, ker so podpirali rivalskega kralja Karla Roberta, in ga poklonil Matiji III. Csáku. Od leta 1302 do 1321 je bil grad sedež vplivnega magnata Matije Csáka, ki je vladal v večini sedanje Slovaške. Csák je izpodbijal avtoriteto kralja Karla Roberta, vzdrževal velik dvor in vodil svojo zunanjo politiko. Leta 1335 je bil v mestu podpisan Trenčinski sporazum med Češko, Ogrsko in Poljsko.
V srednjem veku je Trenčin dobil več privilegijev. Leta 1324 so bili meščani oproščeni plačevanja taks, leta 1412 pa je mesto od kralja Sigismunda dobilo status svobodnega kraljevega mesta. V naslednjih desetletjih so se začele dogajati katastrofe in vojne, ki so trajale do konca 18. stoletja. Med konflikti med Habsburžani in pristaši rivalskega kralja Ivana Zapolje je mesto leta 1528 zasedla cesarska vojska. V 17. stoletju je mesto ogrožalo Osmansko cesarstvo, vendar mesta ni osvojijo. Mesto je v tem času trpelo tudi zaradi krucev, upornikov proti Habsburškemu cesarstvu. 3. avgusta 1707 se je blizu mesta dogajala bitka pri Trenčinu med ogrskimi kruci in habsburško cesarsko vojsko, ki je v bitki zmagala. Bitka je bila del Rákóczijeve osemletne vojne za neodvisnost Ogrske. Dve leti kasneje je kuga umorila 1.600 meščanov. Leta 1790 je mesto in grad uničil požar, po katerem je grad ostal v ruševinah.
V 19. stoletju je bila zgrajena železniška proga od Bratislave do Žiline in Trenčin je začel cveteti. Ustanovljena so bila nova podjetja, predvsem v tekstilni, prehrambeni in strojni industriji. Mesto je postalo središče regije Spodnje Považje.
Leta 1867 je bil Trenčín degradiran iz "svobodnega kraljevega mesta" v "mesto z občinsko vlado" in prišel pod neposredni nadzor načelnika okrožja Trenčín.
Trenčín je znova cvetel v obdobju prve Češkoslovaške republike in bil v Slovaški republiki od leta 1940 in 1945 glavno mesto okrožja Trenčín.
Kmalu po začetku slovaške narodne vstaje med drugo svetovno vojno je Trenčin okupirala nacistična Nemčija in v mestu ustanovila glavni štab Državne varnosti (Sicherheitsdienst) in Gestapa. Trenčin je 10. aprila 1945 osvobodila sovjetska in romunska vojska
Leta 1990 se je začelo obnavljati zgodovinsko središče mesta. Od leta 1996 je mesto središče Trenčinske regije in Trenčinskega okraja. Grad in rimski napis sta postala glavni mestni turistični zanimivosti.
Geografija uredi
Trenčin leži v Trenčinski kotlini v severozahodni Slovaški na madmorski višini 262 metrov. Njegova površina meri 82 kvadratnih kilometrov. Obdajajo ga Strážovske gore, Považský Inovec in Beli Karpati. Slednji so zaščiteno območje. Skozi mesto teče v smeri sever-jug reka Váh.
Podnebje uredi
Trenčín je v severni temperaturni coni in ima celinsko podnebje s prepoznavnimi štirimi letnimi časi. Za njegovo podnebje so značilna vroča poletja im mrzle snežene zime.
| Podnebni podatki za Trenčín | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | Maj | Jun | Jul | Avg | Sep | Okt | Nov | Dec | Letno |
| Povprečna visoka temperatura °C | 2 | 4 | 10 | 16 | 21 | 24 | 26 | 26 | 21 | 15 | 7 | 3 | 15 |
| Povprečna nizka temperatura °C | −4 | −3 | 0 | 4 | 9 | 12 | 14 | 14 | 10 | 6 | 2 | −2 | 5 |
| Povprečna količina padavin cm | 1.78 | 2.11 | 2.15 | 3.15 | 3.83 | 4.90 | 4.83 | 3.53 | 4.05 | 2.89 | 3.09 | 2.85 | 39.16 |
| Vir: MSN Weather[7] | |||||||||||||
Turistične zanimivosti uredi
Nad mestom dominira Trenčinski grad, tretji največji na Slovaškem. Grad je razdeljen na spodnji in gornji grad in je močno utrjen. V gornjem gradu je srednjeveški stolp, obdan z več zgradbami. Pod gradom je ob grajskem hribu stara farna cerkev. dostopna po pokritem stopnišču. V starem delu mesta je glavni trg z veliko baročno cerkvijo, več trgovinami in mestnim stolpom. V trenčinski sinagogi, zgrajeni leta 1913, je zdaj kulturni center za razstave in koncerte. V Trenčinu se organizira Pohoda, najbolj obiskan glasbeni festival na Slovaškem,[8] ki se od leta 2004 dogaja na Trenčinskem letališču.
Šport uredi
Trenčin ima nogometni klub AS Trenčin, ki trenutno igra prvi slovaški ligi, in hokejski klub Dukla Trenčín, ki igra v slovaški super ligi. V mestu je bilo rojenih več hokejistov, ki igrajo v ameriških profesionalnih klubih.
Leta 2017 je bil v mestu festival neolimpijskih športov
Stanleyev pokal uredi
Stanleyev pokal, najbolj cenjen ameriški profesionalni pokal v hokeju na ledu, je bil od leta 2008 in 2015 šestkrat pripeljan v Trenčín.
Izobraževanje uredi
V Trenčinu je devet javnih, ena verska in ena zasebna osnovna šola, trinajst srednjih šol, Univerza Aleksandra Dubčeka in zasebna Akademija za menedžment.
Gospodarstvo uredi
Mesto ima predvsem strojno industrijo. V preteklosti je bilo znano tudi po tekstilni industriji, ki je v 90. letih dvajsetega stoletja propadla.
Pobratena mesta uredi
Trenčín je pobraten z:[9]
Cran-Gevrier, Francija
Zlín, Češka
Tarnóv, Poljska
Casalecchio di Reno, Italija
Békéscsaba, Madžarska
Kragujevac, Srbija
Sklici uredi
- ↑ »Počet obyvateľov podľa pohlavia - obce (ročne)«. www.statistics.sk (v slovaščini). Statistical Office of the Slovak Republic. 31. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ »Hustota obyvateľstva - obce [om7014rr_ukaz: Rozloha (Štvorcový meter)]«. www.statistics.sk (v slovaščini). Statistical Office of the Slovak Republic. 31. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 »Základná charakteristika«. www.statistics.sk (v slovaščini). Statistical Office of the Slovak Republic. 17. april 2015. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ 4,0 4,1 »Hustota obyvateľstva - obce«. www.statistics.sk (v slovaščini). Statistical Office of the Slovak Republic. 31. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ Martin Štefánik, Ján Lukačka in drugi (2010). Lexikón stredovekých miest na Slovensku Arhivirano 2017-03-26 na Wayback Machine.. Historický ústav SAV, Bratislava, 2010. str. 503, 360. ISBN 978-80-89396-11-5. Arhivirasno iz izvirnika 26. marca 2017 na Wayback Machine.
- ↑ "Marching or temporary camps of Roman troops north to the Middle Danube". Römisch-Germanisches Zentralmuseum. Pridobljeno 19. septembra 2016.[mrtva povezava]
- ↑ »Monthly Averages for Trenčín, Slovakia«. MSN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2008. Pridobljeno 18. januarja 2007. Arhivirano 2008-03-14 na Wayback Machine.
- ↑ "Pohoda wants to be the best, not the largest (Pohoda nechce byť najväčšia, ale najlepšia)". Palo Hlubina, eTREND. 26. april 2008. Arhivirano iz izvirnika 30. aprila 2008. Pridobljeno 28. april 2008.
- ↑ »Partnerské mestá« (v slovaščini). Trenčín. Pridobljeno 2. septembra 2019.
Zunanje povezave uredi
- Uradna spletna stran
Trenčín – potovalne informacije v Wikipotovanju- Trenčín information
- Slike gradu v Trenčínu
