Wikipedija

Tiskarna v Goraždu

Tiskarna v Goraždu (srbsko Горажданска штампарија ali Goraždanska štamparija) je bila ena najzgodnejših tiskarn med Srbi[1][2] in prva na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine (takrat del Osmanskega cesarstva).[3][4] Ustanovljena je bil leta 1519 v Benetkah, kmalu pa je bila premeščena v srbsko pravoslavno cerkev svetega Jurija v vasi Sopotnica pri Goraždu,[5] v osmanskem Hercegovskem sandžaku.[6] Ustanovil in vodil jo je Božidar Ljubavić, znan tudi kot Božidar Goraždanin, ki je bil ugleden goraždanski trgovec. Njegov sin Teodor Ljubavić, duhovnik mileševskega samostana, je vodil delo tiskarne. Delovala je do leta 1523. Izdelala je tri knjige, ki sodijo med boljše dosežke zgodnjih srbskih tiskarjev.[7]

Psalter iz leta 1521, tiskan v tiskarni v Goraždu
Goraždanski Trebnik iz leta 1523, tiskan v tiskarni v Goraždu

Ozadje

uredi

Potem ko je okoli leta 1450 Johannes Gutenberg v Mainzu v Nemčiji izumil tiskarski stroj, je bila umetnost tiskanja knjig kmalu uvedena tudi v druge dele Evrope. Do konca 15. stoletja so Benetke postale glavno središče tiska. Leta 1493 je Đurađ Crnojević, vladar Zetske kneževine (v današnji Črni gori), poslal duhovnika Makarija v Benetke, da bi kupil stiskalnico in se naučil tiskarske umetnosti. V Cetinju, glavnem mestu Zete, je Makarije leta 1494 natisnil Cetinjski oktoehos, prva inkunabula, napisana v srbski različici cerkvenoslovanskega jezika. Tiskarna Crnojevića je delovala do leta 1496, ko je Zeta padla pod Osmane.[8] Leta 1518 je Božidar Ljubavić prebival v samostanu Mileševa, sedežu srbske pravoslavne škofije, ki je bila od leta 1373 del Bosanske kraljevine.[9] Mileševa in drugi deli njene škofije, vključno z mestom Goražde, so bili na območju Hercegovine [10], ki so jo med leti 1465 in 1481 postopoma osvajali Osmani.[11]

Tiskanje

uredi
 
Cerkev sv. Jurija, Sopotnica

V drugi polovici leta 1518 je Božidar Ljubavić poslal svoja sinova Đurađa in duhovnika Teodorja v Benetke, da bi kupili tiskarno in se naučili tiskarske umetnosti. Brata Ljubavić sta nabavila stiskalnico in začela tiskati hieratikon (duhovniška službena knjiga), katere kopije so bile dokončane do 1. julija 1519 bodisi v Benetkah bodisi v cerkvi sv. Jurija pri Goraždu. Potem ko je Đurađ Ljubavić umrl v Benetkah 2. marca 1519, ni jasno, ali je njegov brat prepeljal tiskarno v Goražde pred ali po končanem delu na hieratikonu. Pri cerkvi svetega Jurija je Teodor organiziral tiskarno, ki je poleg hieratikona izdala še dve knjigi v cerkvenoslovanščini srbske preobrazbe: psalter leta 1521 in manjši evhologion (ena glavnih liturgičnih knjig vzhodnih pravoslavnih in bizantinskih katoličanov) leta 1523. Goraždanski psalter, ki vsebuje 352 listov, je največja izmed treh knjig. V tiskarni niso bili vezani, saj je bilo to delo v pristojnosti prodajalcev knjig. Trgovina je bila v Goraždu dobro razvita, saj je bilo mesto zgrajeno na stičišču treh pomembnih cest, ki so ga povezovale z Dubrovnikom, Vrhbosno (Sarajevo) in Kosovom.[12]

Posledice

uredi

Naslednja tiskarna se je v Bosni in Hercegovini pojavila šele leta 1866, ko je začela delovati Šopronova tiskarna. Leta 1544 je bila tiskarna iz Goražda prepeljana v Târgoviște, glavno mesto Vlaške in je tako postala druga tovrstna naprava na ozemlju današnje Romunije. Njeno preselitev in ponovno aktiviranje je opravil Dimitrije Ljubavić, Božidarjev vnuk.[13] V Târgovișteju je Dimitrije v začetku leta 1545 natisnil evhologijo, leta 1547 pa apostolarij.[14] Božidar Vuković je v Benetkah leta 1519 ali 1520 ustanovil svojo tiskarno sočasno z bratoma Ljubavić. Deloval je, s prekinitvami, vse do konca 16. stoletja. Obstajale so še druge zgodnje srbske tiskarne, ustanovljene na ozemlju Osmanskega cesarstva: v samostanu Rujan pri Užicu leta 1529, v samostanu Gračanica pri Prištini leta 1539, v samostanu Mileševa leta 1546, v Beogradu leta 1552, ponovno v Mileševu leta 1557, v samostanu Mrkšina Crkva pri Valjevu leta 1562 in v Skadru leta 1563. Delovale so od enega do štirih let in izdale po eno do tri knjige.

Sklici

uredi
  1. ↑ Biggins & Crayne 2000, pp. 85–86
  2. ↑ Fotić 2005, str. 66
  3. ↑ Benac & Lovrenović 1980, p. 145
  4. ↑ Kajmaković 1982, pp. 155–58
  5. ↑ Barać 2008, pp. 41–44
  6. ↑ Barać 2008, str. 31
  7. ↑ Barać 2008, pp. 46–47
  8. ↑ Barać 2008, pp. 27–29
  9. ↑ Fine 1994, pp. 392–93, 484
  10. ↑ Fine 1994, str. 578
  11. ↑ Fine 1994, str. 585
  12. ↑ Barać 2008, str. 38
  13. ↑ Čurčić 2008, pp. 335–36
  14. ↑ Čurčić 2008, str. 339

Viri

uredi
  • Barać, Dragan (2008). »Горажданска штампарија—прва међу штампаријама у Херцеговини и српским земљама 16. века«. V Dragan Barać (ur.). Горажданска штампарија 1519–1523 [The Goražde Printing House 1519–1523] (v srbščini). Belgrade: National Library of Serbia; East Sarajevo: Philosophical Faculty of the University of East Sarajevo. ISBN 978-86-7035-186-8. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2014.
  • Čurčić, Lazar (2008). »Горажданска штампарија у Трговишту у Румунији«. V Dragan Barać (ur.). Горажданска штампарија 1519–1523 [The Goražde Printing House 1519–1523] (v srbščini). Belgrade: National Library of Serbia; East Sarajevo: Philosophical Faculty of the University of East Sarajevo. ISBN 978-86-7035-186-8. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2014.
  • Ćirković, Sima (2004). The Serbs. Malden: Blackwell Publishing. ISBN 9781405142915.
  • Biggins, Michael; Crayne, Janet (2000). »Historical Overview of Serbian Publishing«. Publishing in Yugoslavia's Successor States. New York: Haworth Information Press. ISBN 978-0-7890-1046-9.
  • Benac, Alojz; Lovrenović, Ivan (1980). Bosnia and Herzegovina. Sarajevo: Svjetlost.
  • Fine, John Van Antwerp (1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. Ann Arbor, Michigan: University of Michigan Press. ISBN 0-472-08260-4.
  • Fotić, Aleksandar (2005). »Belgrade: A Muslim and Non-Muslim Cultural Centre (Sixteenth–Seventeenth Centuries)«. V Antonis Anastasopoulos (ur.). Provincial elites in the Ottoman Empire. Halcyon Days in Crete. Zv. 5. Rethymno: Crete University Press. ISBN 9789605242169.
  • Ivić, Pavle, ur. (1995). The History of Serbian Culture. Edgware: Porthill Publishers. ISBN 9781870732314.
  • Kajmaković, Zdravko (1982). »Ćirilica kod Srba i Muslimana u osmansko doba«. V Alija Isaković; Milosav Popadić (ur.). Pisana riječ u Bosni i Hercegovini: od najstarijih vremena do 1918. godine [The Written Word in Bosnia and Herzegovina: From Earliest Times up to 1918] (v srbščini). Sarajevo: Oslobođenje; Banja Luka: Glas.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tiskarna_v_Goraždu&oldid=6279728«