Wikipedija

Teja (kralj Ostrogotov)

kralj Ostrogotov

Teja je bil zadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 252 do 553, * ni znano, † 552 ali 553.

Teja
Kralj Ostrogotov
Alexander Zick (1890): Bitka na Mons Lactarius
Alexander Zick (1890): Bitka na Mons Lactarius
Kralj Ostrogotov
Vladanje552
PredhodnikTotila
Naslednikpoložaj ukinjen
Rojstvo6. stoletje
Smrt30. oktober 552[1]
Nuceria[d]
Religijaarijanstvo

Življenje

uredi
 
Tejeva četrt silikve; na prednji strani je latinski napis D[OMINUS] N[OSTER] THEIA RIX ("Naš gospod, kralj Teja)
 
Tejev kovanec z napisom T REX ("Teja, kralj")

Teja je bil vojaški častnik kralja Totile in bil po Totilovi smrti v bitki pri Taginah julija 552 izvoljen za njegovega naslednika.[2] Po tem velikem porazu Ostrogotov je Teja ukazal usmrtiti vse rimske senatorje v Kampaniji, vključno s Flavijem Maksimom, ki ga je Belizar izgnal. Pobiti je dal tudi okoli tristo rimskih otrok, ki jih je imel Totila za talce.[3] Po teh pobojih se je odpravil v Pavio, kjer si je prisvojil vse razpoložljive zaklade in kot novi kralj sklenil pakt s Franki.[4]

Na svojem begu v južno Italijo je zbiral podporo prominentnih osebnosti iz Totilove vojske, vključno s Skipuarjem, Gundulfom (Indulfom), Gibalom in Ragnarisom, da bi se leta 552/553 odločilno spopadel z bizantinskim generalom Narsom v bitki pri Mons Lactarius južno od Neaplja.[4] Bitka ob vznožju Vezuva je zgodovinar Guy Halsall poimenoval "katastrofalen odločilni spopad".[5] Ostrogotska vojska je bila popolnoma uničena, Teja pa ubit.[6] Preživeli Goti so se začeli pogajati za premirje.[7] Gundulf in Ragnaris sta pobegnila z bojišča. Slednjega je kasneje v poskusu umora smrtno ranil Narsov agent.[8] Organiziran odpor Ostrogotov se je po porazu končal, njihovo kraljestvo pa je po letu 554 utonilo v pozabo. Preostalo gotsko prebivalstvo se je asimiliralo v okoliško italsko prebivalstvo.[9]

Denar z njegovim imenom je kljub njegovi kratki vladavini krožil od prestolnice Pavie po alpskih trgovskih poteh do Galije.[10]

Sklici

uredi
  1. ↑ Record #138600716 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ Norwich 2001, str. 91–92.
  3. ↑ Geary 2002, str. 113.
  4. ↑ 4,0 4,1 Wolfram 1997, str. 238.
  5. ↑ Halsall 2007, str. 505.
  6. ↑ Wolfram 1988, str. 247.
  7. ↑ Heather 2013, str. 165.
  8. ↑ Norwich 2001, str. 92.
  9. ↑ Burns 1991, str. 215.
  10. ↑ Burns 1991, str. 214.

Viri

uredi
  • Burns, Thomas (1991). A History of the Ostrogoths. Bloomington; Indianapolis: Indiana University Press. ISBN 978-0-25320-600-8.
  • Geary, Patrick J. (2002). The Myth of Nations: The Medieval Origins of Europe. Princeton, NJ: Princeton University Press. ISBN 978-0-69109-054-2.
  • Halsall, Guy (2007). Barbarian Migrations and the Roman West, 376–568. Cambridge and New York: Cambridge University Press. ISBN 978-0-52143-543-7.
  • Heather, Peter (2013). The Restoration of Rome: Barbarian Popes and Imperial Pretenders. Oxford and New York: Oxford University Press. ISBN 978-0-19936-851-8.
  • Norwich, John J. (2001). Bisanzio: Splendore e decadenza di un Impero, 330–1453 (v italijanščini). Milano: Mondadori. ISBN 978-8-80449-922-0.
  • Wolfram, Herwig (1988). History of the Goths. Berkeley and Los Angeles: University of California Press. ISBN 0-520-05259-5.
  • Wolfram, Herwig (1997). The Roman Empire and its Germanic Peoples. Berkeley and Los Angeles: University of California Press. ISBN 0-520-08511-6.
Teja
Rojen: ni znano Umrl: 552/553
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Totila 		Kralj Vizigotov
552-553 		Naslednik:
Justinijan I.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Teja_(kralj_Ostrogotov)&oldid=6278707«