Takaaki Kadžita
Takaaki Kadžita (japonsko 梶田 隆章, Kajita Takaaki), japonski fizik, * 9. marec 1959, Higašimacujama, Saitama, Japonska.[3]
| Takaaki Kadžita | |
|---|---|
 | |
| Izvirno ime | 梶田 隆章 |
| Rojstvo | 9. marec 1959[1][2] (65 let) Higašimacujama[d] |
| Bivališče |  Japonska |
| Narodnost |  japonska |
| Ustanove | Inštitut za raziskave kozmičnih žarkov, Univerza v Tokiu |
| Izobrazba | Saitama Prefectural Kawagoe High School |
| Alma mater | Univerza v Saitami diploma 1981 Univerza v Tokiu magisterij doktorat 1986 |
| Disertacija | (1986) |
| Mentor doktorske disertacije | Masatoši Košiba  |
| Pomembne nagrade | nagrada Asahi (1988) nagrada Bruna Rossija (1989) Nišinova nagrada (1999) nagrada Panofskyja (2002) nagrada Akademije znanosti Japonske (2012) Nobelova nagrada za fiziko (2015) |
| Zakonec | Mičiko |
Kadžita je najbolj znan po preskusih v zvezi z nevtrini v Observatoriju Kamioka (Kamiokande) in Super-Kamiokande. Leta 2015 je skupaj s kanadskim astrofizikom Arthurjem Bruceom McDonaldom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave nevtrinov in njihovih oscilacij in posledičnega dokaza njihove mase.
Življenje in delo
urediNjegova žena Mičiko živi v Tojami.[4]
Kadžita je študiral na Univerzi v Saitami in diplomiral leta 1981. Doktoriral je leta 1986 na Univerzi v Tokiu.[4] Od leta 1988 je zaposlen na Inštitutu za raziskave kozmičnih žarkov (ICRR), Univerze v Tokiu, kjer je leta 1992 postal izredni, leta 1999 pa redni profesor.[5]
V letu 1999 je postal predstojnik ICRR. Zaposlen je na Inštitutu za fiziko in matematiko Vesolja (IPMU) v Kašivi pri Tokiu, ki sta ga leta 2007 ustanovila Hitoši Murajama in Univerza v Tokiu, in predstojnik ICRR.[6]
Leta 1998 je Kadžitova skupina v nevtrinskem observatoriju Super-Kamiokande odkrila, da kadar kozmični žarki zadenejo Zemljino ozračje, nastali nevtrini spremenijo okus preden zadanejo detektor pod goro Kamioka.[4][7] To odkritje je pomagalo dokazati obstoj nevtrinskih oscilacij in, da imajo zaradi tega maso. Nevtrinski observatorij Sudbury v Kanadi je pod McDonaldovim vodstvom odkril podobne rezultate, in leta 2015 sta Kadžita in McDonald prejela Nobelovo nagrado.[7] Njuno delo je razrešilo dolgo znani problem Sončevih nevtrinov, ki je bil veliko nesoglasje med predvidenimi in izmerjenimi nevtrinskimi tokovi s Sonca in je nakazovalo, da je standardni model, ki zahteva nevtrine brez mase, pomanjkljiv.[7] V novinarski konferenci na Univerzi v Tokiu kmalu po najavi Nobelove nagrade, je Kadžita dejal: »Seveda bi se rad zahvalil nevtrinom. In ker nevtrini nastanejo iz kozmičnih žarkov, bi se rad zahvalil tudi njim.«[8]
Kadžita je po prejetju Nobelove nagrade najprej poklical svojega mentorja in raziskovalca Košibo, prejemnika Nobelove nagrade za fiziko leta 2002.[4]
Priznanja
urediNagrade
uredi- 1989, nagrada Bruna Rossija skupaj z raziskovalci preskusa Kamiokande.
- 2002, nagrada Panofskyja
- 1987, nagrada Asahi kot del preskusa Kamiokande in 1999 za Super-Kamiokande.
- 1999, Nishinova nagrada
- 2013, nagrada Juliusa Wessa
- 2015, Nobelova nagrada za fiziko skupaj z Arthurjem Bruceom McDonaldom za odkritje nevtrinskih oscilacij okusa in posledičnega dokaza njihove mase.[9]
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ https://kotobank.jp/word/%E6%A2%B6%E7%94%B0%E9%9A%86%E7%AB%A0-1123172
- ↑ Munzinger Personen
- ↑ »Takaaki Kajita - Facts« (v angleščini). Nobelov sklad. 6. oktober 2015. Pridobljeno 6. oktobra 2015.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Japan’s Takaaki Kajita shares Nobel in physics (v angleščini), Japan Times, 6. oktober 2015, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2015, pridobljeno 7. oktobra 2015
- ↑ 2015 Nobel Prize in Physics: Canadian Arthur B. McDonald shares win with Japan's Takaaki Kajita, CBC News, 6. oktober 2015, pridobljeno 6. oktobra 2015
- ↑ About ICRR (v angleščini), Inštitut za raziskave kozmičnih žarkov, Univerza v Tokiu, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2015
- ↑ 7,0 7,1 7,2 Randerson; Sample (2015).
- ↑ Overbye (2015).
- ↑ »The Nobel Prize in Physics 2015«. Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno 6. oktobra 2015.
Viri
uredi- Overbye, Dennis (6. oktober 2015), Takaaki Kajita and Arthur McDonald Share Nobel in Physics for Work on Neutrinos (v angleščini), New York Times, pridobljeno 6. oktobra 2015
- Randerson, James; Sample, Ian (6. oktober 2015), Kajita and McDonald win Nobel physics prize for work on neutrinos (v angleščini), The Guardian, pridobljeno 6. oktobra 2015
Zunanje povezave
uredi- Uradno spletno mesto
- Panofsky Prize in Experimental Particle Physics Recipient (angleško)
- Verleihung des Julius Wess-Preis 2013 (angleško)
- Začetki Projekta KAGRA, daljnogleda gravitacijskih valov Arhivirano 2016-04-09 na Wayback Machine. na JST Science News 2012 (angleško)
