Svinčev(II) karbonat

kemijska spojina

Svinčev(II) karbonat je kemična spojina s formulo PbCO3. Je bela trdna snov, ki je kljub temu, da je toksična,[2] uporabna na več področjih. V naravi se pojavlja kot mineral ceruzit.[3]

Svinčev(II) karbonat
EntryWithCollCode6178.png
Uhličitan olovnatý.PNG
Imena
IUPAC ime
Svinčev(II) karbonat
Druga imena
Identifikatorji
ECHA InfoCard 100.009.041
RTECS število
  • OF9275000
UNII
Lastnosti
PbCO3
Molska masa 267,21 g/mol
Videz bel prah
Gostota 6,582 g/cm3
Tališče 315 °C (599 °F; 588 K) (decomposes)
0,00011 g/100 mL (20 °C)
1,46 x 10−13
Topnost netopen v etanolu in amonijevem hidroksidu;
topen v kislinah in bazah
Magnetna občutljivost -61,2·10−6 cm3/mol
Lomni količnik (nD) 1,804 [1]
Nevarnosti
Varnostni list External MSDS
GHS-pictogram-silhouette.svgGHS-pictogram-pollu.svgGHS-pictogram-exclam.svg
R-stavki (zastarelo) R61, R20/22, R33, R62, R50/53
S-stavki (zastarelo) S53, (S45), S60, (S61)
Plamenišče ni vnetljiv
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

ZgradbaUredi

Tako kot vsi kovinski karbonati ima tudi svinčev(II) karbonat gosto, zamreženo zgradbo, sestavljeno iz intaktnih CO32- skupin in kovinskih kationov. Z rentgensko kristalografijo je bilo dokazano, da imajo Pb(II) centri koordinacijsko število sedem in da so obdani s sedmimi karbonatnimi ligandi. Karbonatni centri so vezani na bidentat na posameznem Pb in tvorijo most do pet drugih Pb centrov.[4]

 
Pb v PbCO3, ima koordinacijo sedem in enega dvojno nazobčanega karbonatnega liganda na vsakem Pb centru

Proizvodnja in rabaUredi

Svinčev karbonat se proizvaja z vpihavanjem ogljikovega dioksida v hladno razredčeno raztopino svinčevega(II) acetata ali s stresanjem suspenzije svinčeve soli, ki je bolj topna od karbonata, z amonijevim karbonatom pri nizki temperaturi, da ne bi nastal bazični svinčev karbonat:[2]

Pb(CH3COO)2 + (NH4)2CO3 → PbCO3 + 2 NH4(CH3COO)

Svinčev karbonat se uporablja kot katalizator polimerizacije formaldehida v poli(oksimetilen). Svinčev karbonat izboljša oprijemljivost kloroprena na žico.[2]

ZakonodajaUredi

Distribucija in raba svinčevega karbonata sta v Evropi omejena.[5]

Drugi svinčevi karbonatiUredi

Znanih je tudi več drugih svinčevih karbonatov:

  • beli svinec, bazični svinčev karbonat, 2PbCO3•Pb(OH)2
  • šanonit, PbCO3•PbO
  • plumbonakrit, 3PbCO3•Pb(OH)2•PbO[6]
  • PbCO3•2PbO
  • abellait, NaPb2(OH)(CO3)2
  • leadhilit, 2PbCO3•PbSO4•Pb(OH)2

SkliciUredi

  1. Pradyot Patnaik. Handbook of Inorganic Chemicals. McGraw-Hill, 2002, ISBN 0-07-049439-8
  2. 2,0 2,1 2,2 Carr, Dodd S. (2005). "Lead Compounds". Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. str. 249. doi:10.1002/14356007.a15.
  3. Egon Wiberg. Inorganic Chemistry. Arnold Frederick Holleman Elsevier, 2001. ISBN 0-12-352651-5
  4. Sahl, Kurt (1974). "Verfeinerung der Kristallstruktur von Cerussit, PbCO3". Zeitschrift für Kristallographie. 139 (3–5): 215–222. Bibcode:1974ZK....139..215S. doi:10.1524/zkri.1974.139.3-5.215.
  5. "EU law - EUR-Lex".
  6. S.V. Krivovichev, P.C. Burns. "Crystal chemistry of basic lead carbonates. II. Crystal structure of synthetic 'plumbonacrite'." Mineralogical Magazine, 64(6): 1069-1075, december 2000. Arhivirano iz izvirnika 21. maja 2009. Pridobljeno 21. maja 2009.