Sveti Petar u Šumi
Sveti Petar u Šumi (italijansko San Pietro in Selve) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Sveti Petar u Šumi | ||
|---|---|---|
Naselje in občina | ||
 | ||
| ||
  Sveti Petar u Šumi Položaj Svetega Petra u Šumi na Hrvaškem | ||
| Koordinati: 45°11′07″N 13°51′41″E / 45.18528°N 13.86139°E | ||
| Država |  Hrvaška | |
| Županija |  Istrska | |
| Nadm. višina | 326 m | |
| Prebivalstvo (2001) | ||
| • Skupno | 1.011 | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| Poštna številka | 52404 Sveti Petar u Šumi | |
| Omrežna skupina | +385 (52) | |
| Avtomobilska oznaka | PU | |
| Spletna stran | [www.svpetarusumi.hr www.svpetarusumi.hr] | |
Geografija uredi
Leži 10& km južno od Pazina, ob železniški progi Divača - Pulj.
Zgodovina uredi
V kraju je deloval benediktinski samostan ustanovljen v 13. stoletju, ki so ga sredi 15. stoletja prevzeli pavlinci iz Čepića. Samostan je bil grajen v romanskem stilu, vendar je bil kasneje, v dobi renesanse preurejen. Pavlinci so samostan vodili vse do leta 1782, ko so morali kraj zapustiti. Samostansko, sedaj župnijsko enoladijsko cerkev sv. Petra in Pavla so po letu 1755 barokizirali v pavlinskem slogu. K bogati notranji opremi sodijo tudi orgle, zgrajene okoli leta 1770 v Ljubljani.
Nekateri hrvaški zgodovinarji menijo, da je Sv. Petar u Šumi rojstni kraj Hermana Koroškega (Dadić, Žarko: Herman Dalmatin = Hermann of Dalmatia = Hermannus Dalmata[1]).
Demografija uredi
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 847 | 876 | 975 | 1039 | 1101 | 1267 | 1217 | 1184 | 1165 | 1173 | 1123 | 1057 | 999 | 999 | 1011 |
Sklici uredi
Viri uredi
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
