Superkrižarjenje
Superkrižarjenje (ang. Supercruise) je tehnologija pri reaktivnih letalih, ki omogoča nadzvočen let brez uporabe dodatnega zgorevanja. Veliko lovskih letal trenutno v uporabi lahko leti nadzvočno samo z uporabo dodatnega zgorevanja. Dodatno zgorevanje porabi zelo velike količine goriva, zato so lovska letala omejena le na kratke nadzvočne lete.
Superkrižarjenje ni omejeno samo na lovska letala, obstajajo tudi potniška letala s superkrižarjenjem, kot so Concorde in Tu-144, ter strateški bombnik Tu-160. Concorde je preživel več časa v superkrižarjenju kot vsa druga skupaj.[1]
Lovci 5. generacije imajo po navadi možnost superkrižarjenja. Vendar je treba poudariti, da tudi, če letijo nadzvočno brez dodatnega zgorevanja, je poraba še vedno večja kot če bi leteli podzvočno.
Letala z možnostjo superkrižarjenja uredi
- English Electric Lightning (prvo letalo z možnostjo superkrižarjenja)
- Saab Draken
- Lockheed Blackbird (A-12, YF-12 in SR-71)
- Tupoljev Tu-144
- Tupoljev Tu-160
- Concorde[2]
- BAC TSR-2
- General Dynamics F-16XL
- Eurofighter Typhoon
- Dassault Rafale
- Gripen NG[3][4]
- Lockheed Martin F-22 Raptor
- Northrop YF-23
- Lockheed YF-22
- Suhoj Su-30MKI
- Suhoj Su-35
- Suhoj Su-35S
- Suhoj Su-35BM
Projektirana letala:
Sklici in reference uredi
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2010. Pridobljeno 7. julija 2014.
- ↑ Powerplant, ConcordeSST—describes full cycle of Concorde's engine from takeoff to touchdown, including the turning off of reheat to begin supercruise at Mach 1.7.
- ↑ »A Totally Superior Product« (PDF). Gripen News: 2. Junij 2001.
- ↑ »Gripen Supercruises« (press release). Pridobljeno 4. decembra 2009.