Sultantepe
Sultantepe, morda nekdanja Huzirina,[1] je tell v provinci Şanlıurfa, Turčija, in arheološko najdišče iz poznega asirskega obdobja. Sultantepe je približno 15 km južno od Urfe ob cesti proti Harranu. Ob vznožju tella je sodobna vas Sultantepe Köyü.
| Sultantepe | |
|---|---|
 Tell Sultantepe in sodobna vas Sultantepe Köyü | |
| Drugo ime | Huzirina |
| Lokacija | Sultantepe Köyü, Provinca Şanlıurfa, Turčija |
| Regija | Mezopotamija |
| Koordinati | 37°03′1″N 38°54′22″E / 37.05028°N 38.90611°E |
| Tip | naselje |
| Dolžina | 100 m |
| Širina | 50 m |
| Površina | 0,5 |
| Zgodovina | |
| Obdobje | pozno Asirsko kraljetvo |
Zgodovina uredi
Arheološka izkopavanja so razkrila starodavno asirsko mesto, ki je bilo opuščeno in ponovno zgrajeno približno sredi 7. stoletja pr. n. št.[2] Med najdbami je bilo veliko klinopisnih tablic, vključno z različico Epa o Gilgamešu, in šolskimi besedili, vključno s tablicami za vajo z množico pisnih napak. Pred hišo duhovniške družine so odkrili celotno knjižnico s približno 600 nežganimi glinastimi tablicami. Odkrili so tudi tablice s pogodbami, na katerih so tudi aramejska imena.[3] Zapisi se nepričakovano končajo približno takrat, ko je leta 610 pr. n. št., dve leti po padcu Niniv, padel bližnji Harran. Tablice iz Sultantepeja hrani Asirska knjižnica Arheološkega muzeja v Ankari. V novobabilonskem in ahemenidskem obdobju, ki sta sledili, najdišče ni bilo naseljeno. Ponovno so ga naselili v helenističnem in rimskem obdobju.[4] Sodobna vas leži pod severno in vzhodno stranjo griča.
Arheologija uredi
Sultantepe je več kot 50 m visok grič s strmimi pobočji. Erozija je razkrila ogromna bazaltna podstavka stebrov, ki sta verjetno spadala k monumentalni pristopni poti iz asirskega obdobja. Na drugi strani griča so na približno enaki višini okoli 7 m pod vrhom griča ostanki mogočnega obzidja.[5] Na griču so odkrili tempelj, posvečen bogu Sinu. Prepoznali so ga po lepo izklesani steli z njegovim simbolom rogate polne lune na njenem podstavku.[6] Nadaljnja izkopavanja so razkrila sedem metrov debel sloj razvalin iz helenističnega in rimskega obdobja.[6]
Tablice iz Sultantepeja uredi
Vsebino tablic iz Sultantepeja objavljajo O.R. Gurney in drugi avtorji od leta 1953 v Anatolian Studies (Anatolske študije), ki jih izdaja Britanski institut v Ankari. Njihova vsebina je zelo raznolika.
- Na več tablicah so dokumentirani eponimi – imena limmujev, po katerih so Asirci imenovali tekoča leta. Imena so bila pomembna podpora za standardno asirsko kronologijo v obdobju 911-648 pr. n. št.
- Na tablicah se je ohranilo štirideset vrstic epa o stvaritvi sveta Enuma Eliš, ki so v do takrat odkritem asirskem besedilu manjkale.
- Ohranil se je dolg odlomek Epa o Gilgamešu, ki ga je, verjetno po nareku, pisal neznan učenec in je poln pisnih napak. Ohranila se je tudi tablica z opisom Enkidujevih vročičnih sanj.[7]
- V odlomki pesnitve, ki se začne z besedami Ludlul bēl nēmeqi (Hvalil bom Gospoda modrosti), so močne vzporednice z Jobovo knjigo. Pesnitev se pogosto naslavlja tudi Trpljenje pravičnega.[8]
- Legenda o Naram Sinu je povezana z imenom slavnega akadskega kralja Naram Sina, vendar ni zgodovinsko delo. Besedilo iz Sultantepeja dopolnjuje in revidira interpretacije že znanih fragmentarnih besedil iz Asurbanipalove knjižnice v Ninivah in hetitskih arhivov v Hatuši in vsebuje odlomek, pred tem znan kot Legenda o kralju Kute.[9]
- Ohranjeno je tudi celotno besedilo (160 vrstic) literarnega dela z naslovom Ubogi mož iz Nipurja, ki nedvomno izvira iz Nipurja iz sredine 2. tisočletja pr. n. št. Ohranjeno besedilo je recenzija iz 7. stoletja pr. n. št.[10]
Med druga pomembna besedila spadajo obredna besedila, čarovne besede, omeni, pogodbe in slovarji.[11]
Sklici uredi
- ↑ O.R. Gurney. "The Sultantepe Tablets". Anatolian Studies 2 (1953): 30f.
- ↑ Seton Lloyd, Nurı Gokçe. "Sultantepe: Anglo-Turkish Joint Excavations". Anatolian Studies 3 (1953): 42.
- ↑ J.J. Finkelstein. "Assyrian Contracts from Sultantepe". Anatolian Studies 7 (1957): 138.
- ↑ Seton Lloyd. "Sultantepe. Part II. Post-Assyrian Pottery and Small Objects Found by the Anglo Turkish Joint Expedition in 1952". Anatolian Studies 4 (1954): 101-110.
- ↑ Seton Lloyd. Anatolian Studies 24 (1974): 203.
- ↑ 6,0 6,1 Seton Lloyd, Nurı Gokçe. "Sultantepe: Anglo-Turkish Joint Excavations, 1952". Anatolian Studies 3 (1953): 40, sl. 6.
- ↑ O.R. Gurney: "Two Fragments of the Epic of Gilgamesh from Sultantepe". Journal of Cuneiform Studies 8 (3, 1954):87-95.
- ↑ W. G. Lambert; O.R. Gurney. "The Sultantepe Tablets (Continued). III. The Poem of the Righteous Sufferer". Anatolian Studies 4 (1954):65-99.
- ↑ O.R. Gurney: "The Sultantepe Tablets (Continued). IV. The Cuthaean Legend of Naram-Sin". Anatolian Studies 5 (1955):93-113.
- ↑ O.R. Gurney. "The Tale of the Poor Man of Nippur and Its Folktale Parallels". Anatolian Studies 22 (1972):149-158.
- ↑ Finkelstein 1957:137-145.