Sin (mitologija)

Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn)[1] ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune. Nana je bil sumersko božanstvo, sin Enlila in Ninlil, ki se je začelo istovetiti s semitskim Sinom. Glavni središči čaščenja Nane/Sina sta bili Ur v južni Mezopotamiji in Harran v severni. Boga lune z enakim imenom so častili tudi v južni Arabiji.

Sīn (Nana)
Bog lune
Sumerian Cylinder Seal of King Ur-Nammu.jpg
Odtis valjastega pečatnika Ḫašḫamerja, ensija (guvernerja) Iškun-Sina (okoli 2100 pr. n. št.); sedeča oseba je verjetno kralj Ur-Nammu, ki podeljuje guvernerstvo Ḫašḫamerju, katerega pred kralja vodi boginja zaščitnica Lamasu; Sin/Nana je upodobljen kot polmesec
Vrsta božanstva: mezopotamsko
Kultno središče: Ur, Harran
Simbol: bik, polmesec
Nebesno telo: Luna
Partnerstvo: Ningal
Otroci: Utu (Šamaš), Inana

ImeUredi

Izvirni pomen imena Nana ni znan. Najstarejši zapis imena, odkrit v Uru in Uruku, je DLAK-32.NA, v katerem se NA razume kot fonetski suplement. Ime Ura, v klinopisu zapisano kot 𒋀𒀕𒆠, LAK-32.UNUGKI=URIM2KI, izhaja iz teonima in pomeni "bivališče (UNUG) Nane (LAK-32)". Nana je bil tudi oče Hadada/Iškurja.

Predklasični znak LAK-32 se je kasneje pretvoril v ŠEŠ (ideogram za "brat") in se v klasični sumerščini črkoval DŠEŠ.KI in se bral na-an-na. Božanstvo je lahko pomenil tudi tehnični izraz za polmesec (klinopisno 𒀭𒌓𒊬, DU4.SAKAR). Kasneje se je ime črkovalo logografsko kot DNANNA.

Semitski bog lune Su'en/Sin je bil prvotno ločen od sumerskega boga Nane. V Akadskem kraljestvu sta se bogova združila v enega. Občasno asirsko črkovanje DNANNA-ar DSu'en-e je posledica povezanosti z akadskim na-an-na-ru - iluminator, svetilka, epitetom boga lune.

Ime asirskega boga lune Suen/Sina se je pogosto zapisovalo z DEN.ZU ali enostavno s številko 30 (klinopisno 𒀭𒌍 DXXX).[2]

OzadjeUredi

Sina so običajno imenovali En-zu, kar pomeni "gospodar modrosti". V obdobju okoli 2600–2400 pr. n. št., ko je Ur dominiral v dolini Evfrata, je bil Sin glavni bog urskega panteona. V tem obdobju so ga imenovali tudi "oče bogov", "poglavar bogov", "stvarnik vsega" in podobno. Kot "modrost" je igral pomembno vlogo btudi v astronomiji in astrologiji, zlasti pri opazovanju luninih men.

Njegova žena je bila Ningal ("Velika gospa"), ki mu je rodila Utuja/Šamaša (Sonce) in Inano/Ištar, boginjo planeta Venera. Težnja, da bi centralizirali sile vesolja, je privedla do doktrine triade, ki so jo tvorili Sin/Nana in njegovi otroci.

Sin je imel brado iz lapisa lazuli in jezdil krilatega bika. Bik je bil eden od njegovih simbolov, ker je bil Sinov oče Enlil "Bik nebes". Druga dva sta bila polmesec in trinožnik, ki je lahko služil kot podstavek za svetilko. Na valjastih pečatnikih je upodobljen kot star mož z obilno brado in polmesecem. V astralno-teološkem sistemu ga je predstavljala številka 30, ki je verjetno pomenila povprečno število dni (natančno število je 29,53) v lunarnem mesecu. Mesec so merili med dvema prvima krajcema.

Pomembno sumersko besedilo Enlil in Ninlil[3] pripoveduje o spustu Enlila in Ninlil v podzemni svet. Za Sin/Nanovo dovoljenje za vrnitev so bile potrebne tri "zamenjave". Zgodba je precej podobna zgodbi Inanin spust v podzemni svet.

Kultna središčaUredi

 
Rekonstrukcija Velikega zigurata v Uru, glavnega Sinovega svetišča[4]

Sinovo glavno svetišče je bilo v Uru. Imenovalo se je E-gish-shir-gal - hiša velike svetlobe (klinopisno 𒂍𒄑𒋓𒃲, e2-giš-šir-gal). V Uru se je razvila kultna vloga Enovih svečenic, ki je bila izjemno močna in so jo zase obdržale princese. Najbolj znana med njimi je bila Enheduana, hčerka kralja Sargona Akadskega.[5]

Sin je imel svetišče tudi v Harranu. Imenovalo se je E-hul-hul - hiša radosti (klinopisno 𒂍𒄾𒄾 e2-ḫul2-ḫul2). Kult boga lune se je razširil tudi v druga središča. Sinovi templji so bili v vseh večjih mestih Babilonije in Asirije. V Sumatar Harabesiju v gorovju Tektek nedaleč od Harrana in Edese so odkrili sirske napise iz 2. in 3. stoletja n. št., ki še omenjajo Sina.

Južna ArabijaUredi

Sin, natančneje Sajin, je bilo tudi ime predislamskega boga lune, ki so ga častili v Hadramautu.[6]

Rodoslovje sumerskih bogovUredi

An
NinhursagaEnki
sin Nammu
Ningikuga
hčerka Nammu
Nisaba
hčerka Uraš
Haja
NinsarNinlilEnlil
NinkuraNingal
morda hčerka Enlila
NannaNergal
morda sin Enkija
Ninurta
morda sin Ninhursage
Baba
hčerka Urašu
UttuInana
morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja
Dumuzi
morda sin Enkija
UtuEreškigal
poročena z Nergalom
MeškiagašerLugalbandaNinsun
EnmerkarGilgameš
Urnungal


SkliciUredi

  1. Cuneiform dictionnary. zcu.cz.
  2. '[Reallexikon der Assyriologi], 1997, ISBN 978-3-11-014809-1, str. 360
  3. "Enlil and Ninlil: translation".
  4. Leonard Woolley (1939). Ur Excavations, vol. V, sl. 1.4.
  5. Hall, M.D. A Study of Sumerian Moon God Nanna/Suen. Doktorska dizertacija. University of Pennyslviania, 1985. str. 227.
  6. Manfred Lurker (2015). A Dictionary of Gods and Goddesses, Devils and Demons. Routledge. str. 227.