Odpre glavni meni

Limmu je bil asirski eponim.

Na začetku vladanja vseh asirskih kraljev je bil imenovan visok dvorni uradnik limmu, ki je predsedoval novoletnim praznovanjem v prestolnici. Vsako leto je bil z žrebom izbran nov limmu, ki je bil praviloma član vladarske družine ali morda član mestnega sveta. V starem asirskem obdobju sam kralj ni nikoli bil limmu, v srednjem in novoasirskem obdobju pa je bil na tem položaju včasih tudi kralj.

Arheologi so odkrili devetnajst glinastih tablic s seznam limmujev za vsa leta od 892 pr. n. št. do 648 pr. n. št. Na eni od njih so našteti naslednji limmuji:

Leto Limmu Dododek
719 pr. n. št. Sargon, kralj [Asirije] [-v]stopil
718 pr. n. št. Zer-ibni, guvernor Ra[sappe] [v Ta]bal
717 pr. n. št. Tab-šar-Aššur, komornik Ustanovljen [Dur-Šarru]kin
716 pr. n. št. Tab-sil-Ešara, guverner citadele [v] Meko
715 pr. n. št. Taklal-ana-beli, guverner Nasibina [ ] imenovani guvernerji
714 pr. n. št. Ištar-duri, guverner Arrafe [v Ur]artu, Musasir, Haldijo
713 pr. n. št. Aššur-bani, guverner Kalhuja plemiči v Ellipi, vstopil v novo hišo, v Musasir v deželi
712 pr. n. št. Šarru-emuranni, guverner Zamuje v deželi
711 pr. n. št. Ninurta-alik-pani, guverner Si'mmeja [v] Marqaso
710 pr. n. št. Šamaš-belu-ušur, guverner Arzuhine v Bit-zeri, kralj ostal v Kišu
709 pr. n. št. Mannu-ki-Aššur-le'i, guverner Tilleja Sargon vzel Belove roke
708 pr. n. št. Šamaš-upahhir, guverner Habrurija Kummuhi je osvojil in guverner je bil imenovan
707 pr. n. št. Ša-Aššur-dubbu, guverner Tušana kralj se je vrnil iz Babilona, vezir in plemiči, plen iz Dur-Jakin je bil uničen, na 22. dan tešrita, bogovi Dur-Šarrukina vstopili v templje
706 pr. n. št. Mutakkil-Aššur, guverner Guzane kralj ostal v državi, plemiči [ ]. na 6. dan ajarja, Dur-Šarrukin je bil dokončan
705 pr. n. št. Našur-Bel, guverner Amiduja kralj [ ] proti Qurdi Kullumeanu, kralj je bil ubit, tabor asirskefa kralja [ ]. na 12. dan aba, Senaherib [postane] kralj

[1]

SklicUredi

  1. Alan Millard, prevajalec: The Eponyms of the Assyrian Empire, 910-612, Helsinki: University of Helsinki Press, 1994.

ViraUredi

  • Kuhrt, Amélie: El Oriente Próximo en la Antigüedad, I , Editorial Crítica, ISBN 84-8432-050-2.
  • Sanmartín, Joaquín: Historia antigua del próximo oriente, Ediciones Akal, ISBN 84-460-1032-1.