Odpre glavni meni
Na Zemlji (progradno gibanje) je siderski dan krajši kot Sončev dan. V točki 1 sta Sonce in zelo oddaljena zvezda v nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan).

Sončev čas je čas s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Sončev čas je v resnici časovni kot, ki ga izražamo v časovnih merskih enotah. Pri merjenju se upošteva navidezno središče Sončeve ploskve.
Naprave za merjenje so sončne ure.

Krajevni Sončev čas je Sončev čas v kraju, kjer se nahaja opazovalec. Sončev čas je odvisen od zemljepisne dolžine nahajališča merilne naprave.

Vsebina

Pravi Sončev časUredi

Pravi Sončev čas je časovni kot Sonca. Sončev dan se prične opoldan. Tako Sončev čas 00:00 pomeni poldne, čas 12:00 pa je polnoč. Dolžina Sončevega dne se spreminja preko leta, ker tirnica Zemlje okoli Sonca ni krožnica, ampak je elipsa. Hitrost gibanja Zemlje je večja v periheliju. Zaradi tega je navidezni Sončev dan krajši v marcu in septembru, daljši pa je v juniju in decembru. V praksi se zaradi različnih dolžin Sončevega dneva uporablja srednji Sončev čas, ki vsebuje enako dolge Sončeve dneve.

Srednji Sončev časUredi

Pravi Sončev čas je zelo neprimeren za splošno uporabo zaradi neenakih Sončevih dnevov. Srednji Sončev dan je celoletno povprečje Sončevega dne. Sonce ni vedno v položaju, ki ga določa trenutna Sončeva ura. Razlika je lahko tudi do 16 minut[1]. Za splošno uporabo je bolj primeren srednji Sončev čas. Ta čas je določen z izmišljenim Soncem, ki bi v ravnini ekvatorja z enakomerno hitrostjo obkrožalo Zemljo (pri tem pa bi bilo v istem položaju kot resnično Sonce, ko je Zemlja v afeliju oziroma periheliju) [2]. S tem dobimo Sončeve dneve, ki imajo preko celotnega leta dolžino 24 ur.
Srednji Sončev čas se je povečal za okoli 2 milisekund odkar je bil dolg točno 86.400 s. Tako je bil leta 1999 dolg 86.400,002 s[3]. V 100 letih se poveča za približno 1,4 ms. Povečanje srednjega Sončevega dne je posledica plimskega pospeška Lune in odgovarjajočega pojemajočega gibanja Zemlje.

Časovna enačbaUredi

Razlika med srednjim in pravim Sončevim časom se imenuje časovna enačba.

Reference in opombeUredi

Zunanje povezaveUredi