Podnebje

Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.^[1]^[2] Bolj natančno, to je povprečje in spremenljivost meteoroloških spremenljivk v časovnem razponu od nekaj mesecev do milijonov let. Nekatere od meteoroloških spremenljivk, ki se običajno merijo, so temperatura, vlažnost, atmosferski tlak, veter in padavine. V širšem smislu je podnebje stanje komponent podnebnega sistema, vključno z atmosfero, hidrosfero, kriosfero, litosfero in biosfero ter interakcijami med njimi.^[1] Na podnebje lokacije vplivajo zemljepisna širina, dolžina, relief, nadmorska višina, raba tal ter bližnja vodna telesa in njihovi tokovi ^[3]

Podnebja lahko razvrstimo glede na povprečne in tipske spremenljivke, najpogosteje glede na temperaturo in padavine. Najbolj razširjena podnebna klasifikacija je verjetno Köppnova podnebna klasifikacija in jo najdemo v mnogih atlasih sveta in podnebnih kartah. Thornthwaitova klasifikacija^[4] se uporablja od leta 1948 in vključuje evapotranspiracijo skupaj s podatki o temperaturi in padavinah ter se uporablja pri proučevanju biotske raznovrstnosti in vplivov podnebnih sprememb nanjo.

Veda, ki preučuje vpliv podnebja na območje, se imenuje klimatologija.

Definicija pojma klima (podnebje) uredi

Klimatski sistem obsega izjemno veliko spremeljivk in zajema veliko različnih časovnih in prostorskih skal. V zadnjih 150 letih zato naletimo na številne definicije^[5].

Julius von Hann, 1883: Skupnost meteoroloških pojavov, ki označujejo povprečno stanje atmosfere na kaki lokaciji
Wladimir Peter Köppen (1931): Splet atmosferskih pogojev, ki naredijo neko lokacijo bolj ali manj primerno za življenje ljudi, živali in rastlin.
Meteorološki slovar DMS: Značilnosti vremena nad kakim območjem v daljšem časovnem obdobju (praviloma 30 let)
Alexey Fedorov: Splet vremenskih pogojev tipičnih za regijo skupaj z opisom njihove pogostnosti in sezonske spremenljivosti
Kendal McGuffie & Ann Henderson-Sellers: Vse statistike klimatskih stanj dobljene v dogovorjenem časovnem obdobju (sezona, dekada ali daljše obdobje) izračunane za celotno oblo ali za izbrano regijo.

Klasifikacija podnebja uredi

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo

Podnebne klasifikacije so sistemi, ki kategorizirajo svetovna podnebja. Podnebna klasifikacija je lahko tesno povezana s klasifikacijo bioma, saj podnebje močno vpliva na življenje v regiji. Ena najbolj razširjenih je Köppnova klimatska klasifikacijska shema, ki je bila razvita leta 1899.^[6]

Obstaja več načinov za razvrščanje podnebja. Podnebje so klasificirali že v stari Grčiji za opis vremena glede na zemljepisno širino lokacije in temelji na odvisnosti podnebja od geografske širine in prejete količine Sončeve energije. Sodobne metode klasifikacije podnebja lahko na splošno razdelimo na genetske metode, ki se osredotočajo na vzroke podnebja, in empirične metode, ki se osredotočajo na učinke podnebja.

Genetske klasifikacije vključujejo metode, ki temeljijo na relativni pogostosti različnih tipov zračnih mas ali lokacij znotraj sinoptičnih vremenskih motenj.

Empirične klasifikacije, ki jih imenujemo tudi efektivne, so tipološke podnebne klasifikacije. Te temeljijo na merjenih podnebnih parametrih kot so povprečje količina padavin, letnih temperatur, razmerje med padavinami in evapotranspiracijo,^[7] . Primera uveljavljenih empiričnih klasifikacij sta Köppenova in Thornthwaitova podnebna klasifikacija. Pogosta pomanjkljivost teh klasifikacijskih shem je, da ustvarjajo jasne meje med conami, ki jih definirajo, namesto postopnega prehoda podnebnih lastnosti, ki so pogostejše v naravi.

Podnebni tipi v Sloveniji uredi

Osnovne podnebne značilnosti za Ljubljano (klimatski diagram): * povprečne mesečne padavine v mm (modro, lestvica na desni) in * razpon med povprečno minimalno in povprečno maksimalno temperaturo (rdeče, lestvica na levi), * po mesecih v letu

Na manjših območjih podnebja navadno ne moremo dovolj natančno opredeliti. Razlike v podnebju enega tipa so lahko dovolj velike, da jih je potrebno nadaljnje razčleniti. Tak primer podnebne spremenljivosti je Slovenija. Po [Köppnovi klasifikaciji lahko za Slovenijo določimo vsaj 5 podnebnih tipov:^[8]

Cfb - zmerno toplo vlažno (oceansko) podnebje s toplimi poletji
CFa - zmerno toplo vlažno (oceansko) podnebje z vročimi poletji
Dfb - snežno gozdno (borealno) ali vlažno kontinentalno podnebje s toplimi poletji
Dfc - snežno gozdno (borealno) ali vlažno kontinentalno podnebje s svežimi poletji
ET (H) - podnebje tundre (za gorska območja); lahko tudi gorko podnebje H za območja nad gozdno mejo

Vplivi človeka na podnebje uredi

Z množično uporabo naravnih virov in tehnologij ljudje pogosto nehote posegamo v podnebje. Znan je učinek tople grede, ki je verjetno najpomembnejši dejavnik opazovanih spremeb podnebja v zadnjem stoletju. Vzroki in posledice so pogosto tako zapleteni, da jih še zdaleč ne obvladujemo (ozonska luknja, izpust CO₂, sečnja deževnega gozda, izumiranje vrst ...)

Sklici uredi

↑ ^1,0 ^1,1 Matthews, J.B. Robin; Möller, Vincent; van Diemen, Renée; Fuglestvedt, Jan S.; Masson-Delmotte, Valérie; Méndez, Carlos; Semenov, Sergey; Reisinger, Andy (2021). »Annex VII. Glossary: IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change« (PDF). IPCC Sixth Assessment Report. str. 2222. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. junija 2022. Pridobljeno 18. maja 2022.
↑ Shepherd, J. Marshall; Shindell, Drew; O'Carroll, Cynthia M. (1. februar 2005). »What's the Difference Between Weather and Climate?«. NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2020. Pridobljeno 13. novembra 2015.
↑ Gough, William A.; Leung, Andrew C. W. (2022). »Do Airports Have Their Own Climate?«. Meteorology (v angleščini). 1 (2): 171–182. doi:10.3390/meteorology1020012. ISSN 2674-0494.
↑ Thornthwaite, C. W. (1948). »An Approach Toward a Rational Classification of Climate« (PDF). Geographical Review. 38 (1): 55–94. doi:10.2307/210739. JSTOR 210739. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2020. Pridobljeno 13. decembra 2010.
↑ http://web.bf.uni-lj.si/agromet/Poglavja%20iz%20klime.pdf Arhivirano 2014-05-13 na Wayback Machine. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Klimatologija 2005/2006
↑ Beck, Hylke E.; Zimmermann, Niklaus E.; McVicar, Tim R.; Vergopolan, Noemi; Berg, Alexis; Wood, Eric F. (30. oktober 2018). »Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution«. Scientific Data (v angleščini). 5: 180214. Bibcode:2018NatSD...580214B. doi:10.1038/sdata.2018.214. ISSN 2052-4463. PMC 6207062. PMID 30375988.
↑ »Thornthwaite Moisture Index«. Glossary of Meteorology. American Meteorological Society. Pridobljeno 21. maja 2008.
↑ Ogrin, Matej (2012). »Podnebne klasifikacije in pouk geografije« (PDF). Pridobljeno 13. oktobra 2023.

Zunanje povezave uredi

Poglejte si besedo podnebje ali Podnebje v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Podnebje

NOAA Climate Services Portal
NOAA State of the Climate
NASA's Climate change and global warming portal
Climate Prediction Project
Climate index and mode information – Arctic
Climate: Data and charts for world and US locations
IPCC Data Distribution Centre – Climate data and guidance on use.
HistoricalClimatology.com – Past, present and future climates – 2013.
Globalclimatemonitor – Vsebuje klimatske informacije od leta 1901.
ClimateCharts – Spletna aplikacija za generiranje klimatskih diagramov za današnje in pretekle podatke.
International Disaster Database
Paris Climate Conference

Ta članek o klimatologiji/meteorologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[IPCC-2021-1] 1,0 ^1,1 Matthews, J.B. Robin; Möller, Vincent; van Diemen, Renée; Fuglestvedt, Jan S.; Masson-Delmotte, Valérie; Méndez, Carlos; Semenov, Sergey; Reisinger, Andy (2021). »Annex VII. Glossary: IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change« (PDF). IPCC Sixth Assessment Report. str. 2222. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. junija 2022. Pridobljeno 18. maja 2022.

[NASA-20050201-2] Shepherd, J. Marshall; Shindell, Drew; O'Carroll, Cynthia M. (1. februar 2005). »What's the Difference Between Weather and Climate?«. NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. septembra 2020. Pridobljeno 13. novembra 2015.

[3] Gough, William A.; Leung, Andrew C. W. (2022). »Do Airports Have Their Own Climate?«. Meteorology (v angleščini). 1 (2): 171–182. doi:10.3390/meteorology1020012. ISSN 2674-0494.

[4] Thornthwaite, C. W. (1948). »An Approach Toward a Rational Classification of Climate« (PDF). Geographical Review. 38 (1): 55–94. doi:10.2307/210739. JSTOR 210739. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2020. Pridobljeno 13. decembra 2010.

[5] ttp://web.bf.uni-lj.si/agromet/Poglavja%20iz%20klime.pdf Arhivirano 2014-05-13 na Wayback Machine. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Klimatologija 2005/2006

[6] Beck, Hylke E.; Zimmermann, Niklaus E.; McVicar, Tim R.; Vergopolan, Noemi; Berg, Alexis; Wood, Eric F. (30. oktober 2018). »Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution«. Scientific Data (v angleščini). 5: 180214. Bibcode:2018NatSD...580214B. doi:10.1038/sdata.2018.214. ISSN 2052-4463. PMC 6207062. PMID 30375988.

[thorn-7] »Thornthwaite Moisture Index«. Glossary of Meteorology. American Meteorological Society. Pridobljeno 21. maja 2008.

[8] Ogrin, Matej (2012). »Podnebne klasifikacije in pouk geografije« (PDF). Pridobljeno 13. oktobra 2023.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]