Smrekova smola je ena izmed vrst drevesnih smol, ki jo izloča smreka. Izmed vseh smol jo človek največkrat izkorišča, saj je smreka izmed vseh iglavcev izloča največ.

Kemijska sestava

uredi

Kemijska sestava smrekove smole je podobna kot pri vseh iglavcih (glej rastlinska smola).

Uporaba in pomen

uredi

Ljudska medicina

uredi

Smrekova smola se v tradicionalnem zdravilstvu pojavlja v različnih oblikah, največkrat pa v obliki mazil (npr. smrekovo mazilo ali smolno mazilo (ang. resin salve)). Ima močan protimikrobni učinek. Zavira rast bakterij, kot so Proteus vulgaris, Staphylococcus aureus[1] ter na penicilin odporne MRSA ter na vankomicin odporne VRE.[2][3][4]

V ljudskem zdravilstvu na Slovenskem in po svetu se smrekova smola uporablja za zdravljenje odrgnin, artritisa, turov, opeklin, prehlada, tuberkuloze, kašlja, driske in drugih prebavnih motenj, glavobola, vnetij grla, revmatizma, kamnov, tumorjev in ran.[5]

Smrekovo smolo so uporabljali tudi ameriški indijanci za zdravljenje kožnih poškodb, kot so vreznine in odrgnine.[6]

Prehrana

uredi

Ameriški indijanci so iz smole izdelovali žvečilnemu gumiju podobno stvar (smrekova žvečilka (ang. spruce gum). To je bila tudi idejna osnova za današnji žvečilni gumi.

Druga področja uporabe

uredi

Iz smrekove smole in drugih smol iglavcev so pridobivali terpentin, ki se v največji meri uporablja v industiji.

Jantar

uredi

Smola iglavcev se na zraku strdi in nastane trdna prozorna snov, ki sčasoma fosilizira (jantar). Takšni kosi jantarja so cenjen nakit, prav tako pa pomembni v arheologiji.

Glej tudi

uredi
  1. »Effects of Norway spruce (Picea abies) resin on cell wall and cell membrane of Staphylococcus aureus«. Department of Surgery, Rheumatism Foundation Hospital, Heinola, Finland. Pridobljeno 29. decembra 2010.
  2. »Antibacterial effects of home-made resin salve from Norway spruce«. Division of Clinical Microbiology, HUSLAB, Helsinki University Hospital, Jorvi Hospital, Espoo, Finland. Pridobljeno 28. decembra 2010.
  3. »Beneficial effect of resin salve in treatment of severe pressure ulcers: a prospective, randomized and controlled multicentre trial«. Department of Surgery, Rheumatism Foundation Hospital, 18120 Heinola, Finland. Pridobljeno 28. decembra 2010.
  4. »Resin salve from Norway spruce – a potential method to treat infected chronic skin ulcers?«. Division of Clinical Microbiology, HUSLAB, Helsinki University Hospital, Jorvi Hospital, Espoo, Finland. Pridobljeno 28. decembra 2010.
  5. Duke, J.A., Wain, K.K.. (1981) Medicinal plants of the world.Computer index with more than 85,000 entries. 3 vol.
  6. Erichsen-Brown, C. (1989). Medicinal and other uses of North American plants: a historical survey with special reference to the eastern Indian tribes. Courier Dover Publications.

Zunanje povezave

uredi