Slovanski koledar
Slovanski koledar ali staroslovanski koledar je ime za koledarne predstave starih Slovanov, ki so obstajale v času staroverske kulture in so se ohranile tudi po duhovni prevladi krščanstva in formiranju koledarnih sistemov slovanskih narodov. V te sisteme spadajo dnevi, meseci in leta.
Viri za rekonstrukcijo staroslovanskega koledarja
urediZgodovinarji uporabljajo za sestavo slovanskega koledarja vire iz srednjeveških pismenih virov. Najprej so to bolgarski in staroruski letopisi, v katerih so ohranjena imena mesecev in je opaziti računanje let in časovnih terminov. Sledijo viri iz življenja svetnikov in drugi viri, kjer so koledarski izračuni. Pomemben vir je ljudski koledar, ki se skriva v folklornih besedilih novejšega časa. Ohranil je pomembne elemente koledarskega cikla starih Slovanov in notranje povezave med njimi. Pomembno mesto ima raziskovanje ljudskih imen mesecev.
Tretja skupina virov so arheološki artefakti. Obstaja metoda statistične analize koledarne simbolike na keramiki in okrasih pred pismenih arheoloških kultur. Pogosto so na ornamentih in drugih okrasih koledarska številka (npr. 19, 13, 12, 9, 7, 4 in 3)...
Splošni principi računanja časa starih Slovanov
urediKoledar je sprva bil lunin oziroma so se prežitki luninega koledarja dolgo ohranili. To je razvidno iz samega imena »mesec« in iz mnogih zapisov o luninem štetju časa v ljudskem izročilu. Zaradi zemljedeljskega življenja Slovanov je imelo velik pomen sonce. Osnovna praznika letnega cikla, Kupalo in Božič, se skladata skoraj točno s poletnim in zimskim sončnim obratom.
Dnevi tedna
urediImea dnevov tedna pri raznih slovanskih narodih
Rusko | Staro- cerkveno- slovansko |
Poljsko | Dolnje- lužiško- srbsko |
Zgornje- lužiško- srbsko |
Češko | Slovaško | Slovensko | Srbo-- hrvatsko |
Hrvaško | Srbsko | Makedonsko | Bolgarsko | Ukrajinsko | Belorusko |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
понедельник | понєдѣ́л҄ьникъ | poniedziałek | pòniedzôłk | pónjeźele | pondělí | pondelok | ponedeljek | ponedeljak | ponedjeljak | понедељак | понеделник | понеделник | понеділок | панядзелак |
вторник | въто́рьникъ | wtorek | wałtora | wutora | úterý | utorok | torek | utorak | utorak | уторак | вторник | вторник | вівторок | аўторак |
среда | срѣ́да | środa | srjoda | srjeda | středa | streda | sreda | sreda | srijeda | среда | среда | сряда | середа | серада |
четверг | чєтврь́тъкъ | czwartek | stwórtk | štwórtk | čtvrtek | Štvrtok | četrtek | četvrtak | Četvrtak | четвртак | четврток | четвъртък | четвер | чацвер |
пятница | пѧ́тъкъ | piątek | pětk | pjatk | pátek | piatok | petek | petak | Petak | петак | петок | петък | п’ятниця | пятніца |
суббота | сѫбо́та; собо́та | sobota | sobota | sobota | sobota | sobota | sobota | subota | subota | субота | сабота | събота | субота | субота |
воскресенье | нєдѣ́лѧ | niedziela | njeźela | njedźela | neděle | nedeľa | nedelja | nedelja | nedjelja | недеља | недела | неделя | неділя | нядзеля |
Imena dnevov tedna (»sedmica«) vrstni pomen, torek – drugi dan, četrtek – četrti dan, petek – peti. Ime »nedelja« kaže na prepoved dela na ta dan, na dan odiha. Take prepovedi so znane tudi za druge dni v folklori Slovanov in imajo jasen staroverski izvor. Ime ponedeljka kaže na povezavo sedmega dneva in prvega dneva (po-nedelji). Beseda »sobota« je izposojena iz židovskega jezika in je verjetno prišla skupaj s pokristjanjevanjem. Pri ruskih necerkvenih je bila subota imenovana šestok [1]. Beseda sreda kaže na sredino petih dni (ali sedmih, če razumemo teden začenši z nedeljo). Petek in nedelja sta bila za Slovane praznična dneva [2].
Svetlana Mihajlovna Tolsta meni, da so vzhodni Slovani imeli petdnevni teden, soboto in nedeljo pa so priključili v času krščanstva. Srbski etnolog Petar Petrović predlaga, da je s prihodom krščanstva pri Srbih prišla tudi sobota, prej pa je teden obstajal iz šestih dni.
Dnevi tedna so bili tako kot pri drugih staroverskih narodih povezani z različnimi bogami. Očitno je, da je bil četrtek povezan s Pernom in petek z Mokošjo (glej pozno mitsko osebo – Pjatnico (dobesedno petek« v Rusiji). Te predstave obstajajo pri celotni evropejski tradiciji.
Imena mesecev
urediSamo ime »mesec« kaže na povezavo z luninim ciklom in ima splošne evropejske korenine. Slovanska imena mesecev so se ohranila v vrsti slovanskih narodov in jih uradno uporabljajo mnogi Slovani (Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, Čehi in Hrvati). Nekatera imena so unikatna in niso splošno slovanska. Bolgarski in makedonski jezik uporabljata mednarodne (latinske) imena mesecev. V slovenskem jeziku obe imenovanji obstajata paralelno, vendar je uradna zgolj latinska verzija. Slovanskih imen mesecev ne uporabljajo Srbi, Rusi in Slovaki.
V litovščini so se ohranila baltska poimenovanja mesecev, deloma sovpadajo s slovanskimi imeni, kar velja poudariti, da del teh imen izhaja iz baltoslovanskega obdobja. Litovska imena so prav tako prisotna v razpredelnici.
совре- менный Ruščina |
Staroruščina[3] † | Rusko ljudsko [4][5] |
Rodnoversko[6] | Ukrajinščina | Beloruščina | Poljščina | Kašubščina | Polabščina † | Dolnjelužiška srbščina | Gornjelužiška srbščina | Češčina | Bolgarščina | Slovenščina | Prekmursko-slovenski jezik | Hrvaščina | Srbščina | Makedonščina | Litovščina[7] |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Januar | Просинец | Просинец[5], Перезимье, Лютовей, Трескун | Просинец | Січень | Студзень | Styczeń | Stëcznik | lede môn | Wezymski | Wulki rožk | Leden | Просинец, Колог, Коложег, Голям сечко | Prosinec | sečén | Siječanj | Коложег | Коложег | sausis |
Februar | Сечень | Вьюговей, Бокогрей, Снежень, Лютень[5] | Лютень | Лютий | Люты | Luty | Gromicznik | Swěckowny | rüzac, rüsatz | Maly rožk | Únor | Съчен, Сечко, Малък сечко | svečan | süšec, sűca | Veljača | Сечко | Сечко | vasaris |
Marec | Сухий | Зимобор, Протальник, Грачевник | Березень | Березень | Сакавік | Marzec | Strëmiannik | zürmôn, sürmôn | Pózymski | Naletnik | Březen | Сух | sušec | mali tráven | Ožujak | Дерикожа | Цутар | kovas |
April | Бере- зозол |
Снегогон, Ручейник, Первоцвет | Цветень | Квітень | Красавік | Kwiecień | Łżëkwiôt | choidë môn, chéudemon | Nalětny, Jatšownik | Jutrownik | Duben | Брязок | mali traven | velki tráven | Travanj | Лажитрава | Тревен | balandis |
Maj | Травный | Ярець, Травник, Цветень[8] | Травень | Травень | Май, Травень | Maj | Môj | laistë môn, leisten mon | Rozhelony | Rožownik | Květen | Тръвен | veliki traven | risálšček, risáolšček | Svibanj | Цветань | Косар | gegužė |
Junij | Изок | Разноцвет, Скопидом, Хлеборост | Кресень | Червень | Чэрвень | Czerwiec | Czerwińc | pątjustë môn, pancjusté mon | Smažki | Smažnik | Červen | Изок, Червеник | rožnik | ivánšček | Lipanj | Трешњар | Жетвар | birželis |
Julij | Червен | Страдник, Сенозарник, Грозник | Липень | Липень | Ліпень | Lipiec | Lëpinc | zeminik, semínic | Žnjojski | Pražnik | Červenec | Чръвенъ, жетар, жътвар, сърпен | mali srpan | jakopšček | Srpanj | Жетвар | Златец | liepa |
Avgust | Зарев | Густоед, Разносол, Жнивень | Зарев | Серпень | Жнівень | Sierpień | Zélnik | haimôn, haymon | Jacmjeński | Žnjenc | Srpen | Орач, Зарев | veliki srpan | méšnjek | Kolovoz | Гумник | Житар | rugpjūtis |
September | Ревун | Ревун[5], Хмурень, Вересень, Зоревник | Руен | Вересень | Верасень | Wrzesień | Séwnik | prenjă zaimă môn, pregnia- seine mon, jisinmôn |
Požnjenc | Požnjenc | Září | Руен, Руй | kimavec | mihálšček, miháošček | Rujan | Гроздобер | Гроздобер | rugsėjis |
Оktober | Листопад | Грязник, Свадебник, Листобой | Листопад | Жовтень | Кастрычнік | Paździ- ernik |
Rujan | wainjă môn, weiniamon | Winowc, Winski | Winowc | Říjen | Листопад | vinotok | vsesvéšček | Listopad | Шумопад | Листопад | spalis |
November | Груден | Грудень[5], Полузимник, Бездорожник, Листогной | Грудень | Листопад | Лістапад | Listopad | Smùtan | zaimă môn, seynemon | Młośny | Nazymnik | Listopad | Груден | listopad | andrejšček | Studeni | Студени | Студен | lapkritis |
December | Студеный | Ветрозим, Студень, Стужайло | Студень | Грудень | Снежань | Grudzień | Gòdnik | trubnë môn, trübnemon | Zymski | Hodownik | Prosinec | Студен | gruden | prosinec | Prosinac | Коледар | Снежник | gruodis |
V Ostromirovom evangeliju (XI. stoletje) in drugih starih pismenih spomenikih januarju pripada ime prosinec (ker je v tem času postalo svetlo), februarju – sečan (ker je bila v tem času sezona sekanja drv), marcu – sušec, suhij (brezvodni), aprilu – berezen, imena povezana z brezo, maju – traven – od besede trava, juliju – srpenj (od besede srp, kar kaže na čas žetve), oktobru ali novembru – listopad, decembru – gruden (od besede gruda, mrzla zemlja na cesti). Obstajalo je seveda več imen, ohranila so se samo najpogostejša. Izvor praslovanskih imen meseca ni vedno znan, kar pomeni da lahko le domnevamo pomen imen.
Letni časi
urediPoimenovanje zime in poletja je v vseh slovanskih jezikih enako, medtem ko so imena za jesen in pomlad zelo različna. To je morda zato, ker se je nekoč leto delilo zgolj na dva letna časa. Po drugih pogledih so bili nekoč trije letni časi, pomlad, jesen in zima. Kar je bilo vmes so imenovali leto. Različno od klimatskega pasa, kamor so se razdelili Slovani, so pomlad začeli od 1. marca do 23. aprila in je trajala do Kupala (23./24. junij). Jesen ni bila jasno izražena, obstajalo je še »babje poletje«. Jesen je trajala do konca oktobra, novembra. Velik del leta je trajala zima.
Rusko | Ukrajinsko | Belorusko | Poljsko | Polabsko | Gornjelužiško | Češko | Slovaško | Slovensko | Hrvaško | Bosansko | Srbsko | Makedonsko | Bolgarsko |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Весна | Весна | Вясна | Wiosna | Proleto | Nalěćo | Jaro | Jar | Pomlad | Proljeće | Proljeće | Пролеће | Пролет | Пролет |
Лето | Літо | Лета | Lato | Lato, Let | Lěćo | Léto | Leto | Poletje | Ljeto | Ljeto | Лето | Лето | Лято |
Осень | Осінь | Восень | Jesień | prenja zaima, jisin | Nazyma | Podzim | Jeseň | Jesen | Jesen | Jesen | Јесен | Есен | Есен |
Зима | Зима | Зіма | Zima | Zaima | Zyma | Zima | Zima | Zima | Zima | Zima | Зима | Зима | Зима |
Glej tudi
urediOpombe
uredi- ↑ »ГРАМОТА.РУ — справочно-информационный интернет-портал «Русский язык»«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. julija 2009. Pridobljeno 28. julija 2015.
- ↑ Успенский Б. А. Почитание Пятницы и Недели в связи с культом Мокоши // Успенский Б. А. Филологические разыскания в области славянских древностей
- ↑ Карамзин Н. М. История Государства Российского. Полное издание в одном томе. М.: Альфа-Книга, 2009. ISBN 978-5-9922-0089-8
- ↑ Некрылова 1991.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Рыженков 1991.
- ↑ Добровольский А. А. (Доброслав) Славянский месяцеслов Arhivirano 2008-06-29 na Wayback Machine.
- ↑ »Балтийские и славянские названия месяцев«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. novembra 2011. Pridobljeno 28. julija 2015.
- ↑ Май в народном календаре
Literatura
uredi- Вялкина Л. В. Славянские названия месяцев // Общеславянский лингвистический атлас. Материалы и исследования. 1970. — М.: Наука, 1972. — С. 265—279.
- Гусев В. Е. О реконструкции праславянского календаря (к проблеме этногенеза славян) Arhivirano 2015-09-29 na Wayback Machine. // Советская этнография. — 1978. — № 6. — С. 132—143.
- Кравців Б. Народний календар // Енциклопедія українознавства. — Париж, Нью-Йорк: 1966. — Т. 5. — 1697—1698.
- Критенко А. П. Місяці року // Українська Радянська Енциклопедія. — К.: Академія наук УРСР, 1959. — Т. 9. — С. 246. (переиздание. — 1982. — Т. 7. — С. 39.)
- Максимович М. А. Дни и месяцы украинского селянина // Собрание сочинений. — К.: Тип. М. П. Фрица, 1877. — Т. II. — С. 463—524.
- Німчук В. В. Давньоруська спадщина в лексиці української мови. — К.: Наукова думка, 1992. — 412 с.
- Толстая С. М. Месяцы // Славянские древности. — М.: Международные отношения, 2004. — Т. 3. — С. 236—241.
- Hołyńska-Baranowa T. Ukraińskie nazwy miesięcy na tle ogólnosłowiańskim. — Wrocław-Warszawa-Kraków: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 1969. — 129 s.
Zunanje povezave
uredi- Сводная таблица славянских названий месяцев Arhivirano 2015-03-20 na Wayback Machine.
- Журавель А. В. Месяцы «книжные» и «небесные»: их соотношение на страницах летописей
- Гусев В. Е. О реконструкци праславянского календаря (к проблеме этногенеза славян) // «Советская этнография», 1978, № 6. М.: «Наука», 1978. С. 132—143. Arhivirano 2015-09-29 na Wayback Machine.