Odpre glavni meni

Seznam rimskih uzurpatorjev

seznam Wikimedije

Uzurpatorji, ki so postali zakoniti cesarjiUredi

Našteti uzurpatorji so postali zakoniti cesarji zaradi vzpostavitve nesporne oblasti v cesarstvu ali s potrditvijo položaja v rimskem senatu.

Prva državljanska vojna, leto štirih cesarjevUredi

  • Galba, ubit 15. januarja 69.
  • Oton, naredil samomor 16. aprila 69.
  • Vitelij, ubit 22. decembra 69.
  • Vespazijan, ki se je obdržal na prestolu.

Druga državljanska vojnaUredi

Kriza tretjega stoletjaUredi

Uzurpatorji, ki se ne prištevajo med zakonite cesarjeUredi

Na seznamu so uzurpatorji, ki so se sami proglasili za cesarje ali jih je proglasil kdo drug, vendar niso izrinili vladajočega cesarja ali vzpostavili oblasti nad celim cesarstvom ali jih ni potrdil rimski senat in visoka aristokracija.

Našteta so imena vladajočih cesarjev, imena uzurpatorjev, datum in kraj poskusa uzurpacije in njene posledice.

Klavdij I. (41-54)Uredi

  • Lucij Aruncij Kamil Skribonijan (41), cesarski legat Dalmacije, možen naslednik cesarja Kaligule. Ko so ga zapustili vojaki, je na Visu naredil samomor.

Galba (68-69)Uredi

  • Nimfidij Sabin (68), Neronov prefekt pretorijske straže, ki se je proglasil za cesarja po Neronovem samomoru. Trdil je, da je Kaligulov nezakonski sin. Ko se je Galba z vojsko približal Rimu, ga je ubila pretorijska straža.

Tit (79-81)Uredi

Domicijan (81-96)Uredi

Mark Avrelij (161-180)Uredi

  • Avidij Kasij (175), Egipt in Sirija, guverner Sirije. Za cesarja se je razglasil po govoricah, da je Mark Avrelij umrl. Upor je nadaljeval še potem, ko je izvedel, da je Mark Avrelij živ.

Septimij Sever (193-211)Uredi

Elagabal (218-222)Uredi

  • Gelij Maksim (219), Sirija, častnik IV. skitske legije ; usmrčen.
  • Ver (219), Sirija, poveljnik III.galske legije, usmrčen.
  • Uranij (okoli 221), vprašljiva obstoj in datum; neketeri viri ga umeščajo v leto 253.
  • Selevk (po letu 221). Lahko bi bil Julij Antonij Selevk iz Mezije ali Mark Flavij Vitelij Selevk, konzul za leto 221.

Aleksander Sever (222-235)Uredi

  • Salustij (okoli 227), Rimu. Aleksandrov cezar in pretor pretorijske straže, usmrčen zaradi poskusa umora.
  • Tavrin (datum nejasen), Vzhod. Naredil samomor v Evfratu.

Maksimin Tračan (235-238)Uredi

  • Magn (235), nekdanji konzul. Maksiminovim vojakom je ukazal, naj porušijo most, preko katerega bi se cesar lahko vrnil preko Rena.
  • Kvartin (235),Vzhod. Podprli so ga vojaki, zvesti prejšnjemu cesarju Aleksandru Severju.

Gordijan III. (238-244)Uredi

  • Sabinijan (240), Afrika, guverner province.

Filip Arabec (244-249)Uredi

  • Jotapijan (248), Vzhod. Ubili so ga njegovi vojaki.
  • Pakatijan (248), donavska meja. Ubili so ga njegovi vojaki.
  • Silbanak, renska meja , obstoj vprašljiv.
  • Sponzijan, Mezija, obstoj vprašljiv.

Decij (249-251)Uredi

  • Prisk (249-252), Vzhod. Brat Filipa Arabca, verjetno ubit.
  • Licinijan (250),Rim. Usmrčen.

Galien (253-268)Uredi

  • Ingen (260), Panonija, nekdanji guverner. Naredil samomor.
  • Marcijan starejši, Marcijan mlajši in Kviet (september 260 – jesen 261), Vzhod. Vse so v različnih priložnostih ubili njihovi vojaki.
  • Regalijan (260), Panonija. Vladal skupaj z ženo.
  • Balist (jesen 261), Vzhod, nekdanji pretorijski prefekt, usmrčen.
  • Pizon (261), Ahaja, obstoj vprašljiv.
  • Valens (261), Ahaja, nekdanji guverner. Ubit.
  • Memor (261), Egipt, usmrčen.
  • Musij Emilijan (261-pomlad 262), Egipt, usmrčen.
  • cesarji Galskega cesarstva.

izmišljeni uzurpatorji:

  • Celz
  • Saturnin
  • Trebelijan

Klavdij II. (268-270)Uredi

  • Cenzorin (269-270), skoraj zagotovo ni obsatajal. Omenjen je samo v Avgustejski zgodovini; brez litetarnih, epigrafskih in numizmatičnih dokazov.

Avrelijan (270-275)Uredi

  • Domicijan (270-271), zelo verjetno v južni Galiji. K uporu so ga verjetno vzpodbudile Avrelijanove težave z vdorom Alemanov v Italijo na začetku njegovega vladanja. Upor sta zatrla ali Avrelijanov pretorijski prefekt Placidijan, ki je bil takrat v dolini Rena, ali galski cesar Tetrik.
  • Felicizim (271), Rim. Uradnik, vpleten v korupcijo. Usmrčen.
  • Septimij (271), Dalmacija; umrtili so ga njegovi vojaki.
  • Urban (271), obstoj vprašljiv.
  • Firm (273), Egipt, obstoj vprašljiv.

Prob (276-282)Uredi

  • Bonos (280).
  • Prokul (280).
  • Saturnin (280).

Kar, Karin in Numerijan (282-284)Uredi

  • Sabin Julijan.

Dioklecijan (284-305)Uredi

  • Amand in Elijan (285).
  • Karavsij (286-293).
  • Alekt (293-296).
  • Domicij Domicijan (297).
  • Avrelij Ahilej (297–298).
  • Evgenij (303).

Galerij (305-311)Uredi

  • Maksencij (307–312)
  • Domicij Aleksander (308-311), usmrčen.

Konstantin I. (309-337)Uredi

Konstancij II. (337-361)Uredi

  • Magnencij in Decencij (350–353).
  • Vetranij (350).
  • Nepotijan (350).
  • Klavdij Silvan (355).

Valentinijan I. (364-375)Uredi

  • Prokopij (366).
  • Marcel (366).
  • Teodor (371), imenovan po prerokbi, da bo kot nov cesar nasledil Valensa.
  • Firm (372-375).

Teodozij I. (379-395)Uredi

  • Magn Maksim (383-388) in Flavij Viktor.
  • Evgenij (392-394), usmrčen.

Honorij (395-423)Uredi

  • Mark (406-407).
  • Gracijan (407).
  • Konstantin III. (407-411).
  • Konstans II. (407-411).
  • Maksim Hispanski (407-411).
  • Prisk Atal (409-410, 415-416).
  • Jovin (411-413).
  • Sebastijan (412-413).
  • Heraklijan (412-413), usmrčen.

Valentinijan III. (423-455)Uredi

  • Joanes (423-425).

Antemij (467-472)Uredi

  • Arvand (468).
  • Roman (470).

Neuspešni regionalni uzurpatorji po padcu Rima (476)Uredi

  • Burdunel (496), dolina Ebra, usmrčen.
  • Peter (506), dolina Ebra, usmrčen.

Glej tudiUredi

  • Seznam rimskih cesarjev==