Seklerska dežela

 

Zastava in grb Seklerjev
Zgodovinska dežela Seklerjev na zemljevidu današnje Romunije

Seklerska dežela[1][2] ali Seklerija[3] (madžarsko Székelyföld, izgovorjava ; romunsko Ținutul Secuiesc in včasih Secuimea; nemško Szeklerland; latinsko Terra Siculorum)[4] je zgodovinsko in etnografsko območje v Romuniji, v glavnem naseljeno s Seklerji ali Sekelji, podskupino Madžarov.[5][6] Njihov kulturni center je mesto Târgu Mureș (Marosvásárhely), ki je največje naselje v regiji.[4]

Seklerji (ali Sekelji) živijo v dolinah in hribih Vzhodnega Karpatskega Gorovja, ki večinoma pokriva sedanje romunske okraje Harghita, Covasna, in dele okraja Mureș v Romuniji.

Prvotno ime Dežele Seklerjev označuje ozemlja številnih avtonomnih naselitev Seklerjev znotraj Transilvanije. Samoupravna naselja Seklerjev so imela svoj upravno-administrativni sistem,[7] obstajala je kot pravna oseba iz srednjega veka do leta 1870. Privilegiji Seklerjev in Saških naseljencev so bili ukinjeni, naselitveni sedeži pa so bili leta 1876 zamenjani z okrožji..

Skupaj s Transilvanijo in vzhodnimi deli Madžarska, je dežela Seklerjev leta 1920 postala del Romunije v skladu z Pogodbo iz Trianona. Avgusta 1940 je bilo zaradi Druge Dunajske Nagrade Severno ozemlje Transilvanije, vključno z deželo Seklerjev, vrnjeno Madžarski. Severna Transilvanija je leta 1944 prišla pod nadzor sovjetskih in romunskih sil.,[8][9][10] ki jo je kot del Romunije potrdil Pariški Mirovni Sporazum podpisan po drugi svetovni vojni.

Pod imenom Madžarska Avtonomna Regija, s Târgu-Mureș kot glavnim mestom, je del Dežele Seklerjev užival določeno stopnjo avtonomije med 8. septembrom 1952 in 16. februarjem 1968.

GeografijaUredi

Natančno ozemlje današnje dežele Seklerjev je sporno. Meje zgodovinske Seklerske poselitve in današnja upravna razdelitev Romunije so različni. Po navedbah Minahana je ozemlje Seklerjev ocenjeno na 16,943 km2 (6,542 sq mi).[4] Predlog o avtonomiji, ki ga je podal Seklerski Nacionalni Svet sestoji iz približno 13. 000 km2. Ta obseg je blizu zgodovinske dežele Seklerjev. Vendar pa ne vsebuje regije Aranyosa.

ZgodovinaUredi

 
Seklerska zastava leta 2014 v Kurultáju

Ozemlje dežele Seklerjev je bilo del Avarskega Kaganata. V tem obdobju so se Avari in slovanske skupine selile v Transilvanijo. Od približno leta 900 do 1526 je bilo območje pod neposrednim nadzorom Ogrske kraljevine. Seklerji so se domnevno naselili v Transilvaniji v 12. stoletju iz današnjih okrajev Bihar. in Bihor.

O izvoru ljudstva Seklerjev se še vedno razpravlja. V Sedeži Székely so bile tradicionalne samoupravne teritorialne enote transilvanskega Székelisa v srednjeveških časih . (Saksonci so bili organizirani tudi na sedežih.) Sedeži niso bili del tradicionalne madžarske županije sistem, in njihovi prebivalci uživajo višjo stopnjo svobode (še posebej do 18. stoletja), kot tistih, ki živijo v okrožjih .

Od 12. in 13. stoletja je dežela Seklerjev uživala precejšnjo, vendar različno avtonomijo, najprej kot del Kraljevina Ogrska, nato pa v okviru Kneževine Transilvanije. Srednjeveška dežela Seklerjev je bila zveza sedmih avtonomnih sedežev Seklerjev in sicer Udvarhely, Csík, Maros, Sepsi, Kézdi, Orbai ter Aranyos. Število sedežev se je pozneje zmanjšalo na pet, ko so bili Sepsi, Kézdi ter Orbai sedeži združeni v eno ozemeljsko enoto imenovano Háromszék (dobesednoTrije sedeži) .

Glavni sedež je bil Udvarhely, ki se je imenoval tudi glavni sedež (latinsko Capitalis Sedes)[11] Pri Székelyudvarhely (Odorheiu Secuiesc) so se odvijale številne nacionalne skupščine Seklerjev.[12] Znana izjema je skupščina 1554, ki je potekala v Marosvásárhelyju (Târgu Mureș).[13]

Moderna dobaUredi

Zaradi Otomanskega osvajanja je Transilvanija postala delno neodvisen teritorij. Od konca 17. stoletja jeTransilvanija postala del Habsburške monarhije (kasneje Avstrijskega cesarstva), ki so jo upravljali preko cesarskih guvernerjev.[14] Kot rezultat Avstro-Ogrskega Kompromisa Transilvanija leta 1867 postane sestavni del Kraljevine Madžarske znotraj Avstro-Ogrske.

Leta 1876 je splošna upravna reforma odpravila vsa avtonomna območja v Kraljevini Madžarski in vzpostavila enoten sistem okrožij. Zato se je končala tudi avtonomija dežele Seklerjev. Namesto nje so bila ustanovljena štiri okrožja.: Udvarhely, Háromszék, Csík, in Maros-Torda. (Samo polovica ozemlja Maros-Torda je prvotno pripadalo deželi Seklerjev.) Aranyosszék je postal okrožje Torda-Aranyos.

 
Dežela Seklerjev, kot jo predvidevajo podporniki avtonomije na podlagi zgodovinskih sedežev Seklerjev

PrebivalstvoUredi

Etnična sestava Dežele Seklerjev (okrožij Mureș, Covasna in Harghita) po oceni iz leta 2002 je naslednja: Madžari (61%), Romuni (33%), Nemci (3%) in Romi (3%).[4] Območje tvori Madžarsko etnično enklavo v Romuniji.[1][5]

Odstotek Madžarov je višji v okrožju Harghita in Covasna (84,8% oziroma 73,58%), in nižji v okrožju Mureș, kjer celotna regija ne sodi v tradicionalno seklersko regijo (37,82%).


Po popisu prebivalstva v letu 2011 je Târgu Mureș dom največje skupnosti Madžarov v Romuniji, vendar je v samem mestu romunska večina (66,943 od 127,849 prebivalcev).[15]

Pomembni centri dežele Seklerjev so Târgu Mureș (Marosvásárhely), Miercurea Ciuc (Csíkszerida), Sfântu Gheorghe (Sepsiszentgyörgy), in Odorheiu Secuiesc (Székelyudvarhely).

IzobraževanjeUredi

 
Knjižnica Teleki-Bolyai
  • Knjižnica Teleki v Târgu Mureș (1802)
  • Univerza za medicino, farmacijo, znanost in tehnologijo Târgu Mureș (1945)
  • Univerza za umetnost Târgu Mureș (1946)
  • Univerza Sapientia (2001) (v Târgu Mureș in Miercurea Ciuc)

Turistične atrakcijeUredi

 
Utrjena cerkev Aita Mare
  • Seklerske utrjene cerkve - več kot 20 Seklerskih vasi ima utrjene cerkve
  • Baročna cerkev v Șumuleu Ciuc (Csíksomlyó), veliko rimokatoliško romarsko mesto
  • Podeželski turizem
  • Pohodi v Karpate
  • Mofette, zdravilišče
  • Mineralne vrelci, termalna kopališča
  • Rudniki soli (zdravljenje alergije in astme)
  • Domača obrt Seklerjev (lončarstvo, rezljanje lesa)
  • Grad Mikó
  • Grad Kálnoky
  • Knjižnica Teleki
  • Seklerski Narodni muzej (Muzeul Național Secuiesc/Székely Nemzeti Múzeum), Sfântu Gheorghe/Sepsiszentgyörgy
  • Seklerski muzej v Ciucu (Muzeul Secuiesc al Ciucului/Csíki Székely Múzeum), Miercurea-Ciuc/Csíkszerida

Galerija slikUredi

Glej tudiUredi

  • Madžari v Romuniji
  • Madžarska avtonomna regija
  • Dežela Csángó
  • Partij
  • Seklerski nacionalni svet
  • Seklerska himna
  • Seklersko deželno nogometno moštvo


Zunanje povezaveUredi

 

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 Béla Tomka, A Social History of Twentieth-Century Europe, Routledge, 2013, p. 411
  2. "Symbol of a Struggle". The New York Times. 6 February 2013. Pridobljeno dne 21 October 2015.
  3. George Schöpflin, Nations, Identity, Power: The New Politics of Europe, C. Hurst & Co. Publishers, 2000, p. 404
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 James Minahan, Encyclopedia of the stateless nations. 4. S – Z, Greenwood Publishing Group, 2002, p. 1810.
  5. 5,0 5,1 Sherrill Stroschein, Ethnic Struggle, Coexistence, and Democratization in Eastern Europe, Cambridge University Press, 2012, p. 210 Cited: "Székely, a Hungarian sub-group that is concentrated in the mountainous Hungarian enclave"
  6. Ramet, Sabrina P. (1992). Protestantism and politics in eastern Europe and Russia: the communist and postcommunist eras. 3. Duke University Press. str. 160. ISBN 9780822312413. ...the Szekler community, now regarded as a subgroup of the Hungarian people.
  7. Józsa Hévizi, Thomas J. DeKornfeld, Autonomies in Hungary and Europe: a comparative study, Corvinus Society, 2005, p. 195
  8. Kurti, Laszlo (2001). The Remote Borderland. State University of New York Press. str. 33. ISBN 9780791450239.
  9. Hall, Richard C. (2014). War in the Balkans. Santa Barbara, California: ABC-CLIO, LLC. str. 249. ISBN 9781610690317.
  10. "The Avalon Project : The Armistice Agreement with Rumania; September 12, 1944". avalon.law.yale.edu.
  11. Pascu, Ștefan (1971). Voievodatul Transilvaniei. ISBN 9789733500056. Pridobljeno dne 10 August 2015.
  12. ""capitalis sedes" – Cutare Google". Pridobljeno dne 10 August 2015.
  13. http://mek.oszk.hu/03100/03187/03187.pdf
  14. "Transylvania". Encyclopædia Britannica. Pridobljeno dne 2008-06-26.
  15. COMUNICAT DE PRESĂ 24 august 2012 privind rezultatele preliminare ale Recensământului Populaţiei şi al Locuinţelor – 2011 în judeţul Mureş (PDF) (Report) (romunščina). National Institute of Statistics (Romania). 2012-08-24. str. 14. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2015-04-16. Pridobljeno dne 2015-04-04.