Sejalni plod (lat. fructus dehiscentes) je plod za katerega je značilno, da se ob zrelosti odpira in semena se iztresejo.[1] Za sejalne plodove je značilno, da se njihov perikarp prej ali slej posuši in pri tem nastanejo napetosti, ki povzročijo odpiranje perikarpa, pri čemer se iztrosijo. Izjema je omesenel perikarp, npr sočne glavice nedotike.[2]

  • Sočni sejalni plodovi so sočne glavice: trdoleska (Euonymus), nedotika (Impatiens)
  • Suhi sejalni plodovi mešički imajo razvite posebne mehanizme, s katerimi se odprejo in sprostijo semena. Odpirajo se po trebušnem šivu, po stičišču robov plodnega lista. Stroki pri stročnicah se odpirajo tudi po hrbtnem šivu. Glavice se odpirajo z luknjicami na pokrovčkih, s porami, z vzdolžnimi razpokami ali z zobci.[3]
Sejalni plod - žlezava nedotika Impatiens glandulifera
Nedotika ima samosprožilni način razširjanja semen. Ko potresemo ali stisnemo njen zreli plod, ta poči in izstreli semena daleč naokoli.

Reference

uredi
  1. Martinčič A. s sod. (1999). Mala flora Slovenije (3. izdaja). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. COBISS 99439616. ISBN 86-365-0300-0.
  2. Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.
  3. Cuerda Quintana, Pep (2006). Vodnik po botaniki. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 226898688. ISBN 86-365-0620-4.