Wikipedija

Savo Kostadinovski

Savo Kostadinovski (makedonsko Саво Костадиновски), makedonsko-nemški pisatelj, potopisec in prevajalec. Poezijo in prozo za otroke, mladino in odrasle piše v makedonščini in nemščini, njegova dela pa so objavljena in v srbščini in romunščini, * 30. maj 1950, Gornje Botušje, Severna Makedonija.[1][2][3]

Savo Kostadinovski
RojstvoСаво Костадиновски
30. maj 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (73 let)
Q3111344?
Poklicpisatelj, pesnik
Državljanstvo Severna Makedonija
Pomembnejša delaPoezija o poeziji
Domači kraj sa srcem
Tri stoletja
Pomembnejše nagrade„Iselenička gramota“
„Blagodarnica za iselenikot“

Življenjepis uredi

Njegova rodna vas je Gornje Botušje, ki se nahaja v bližini Makedonskega Broda v današnji Severni Makedoniji. V njej in v Gostivarju je hodil v osnovno šolo. Po katastrofalnem potresu v Skopju leta 1963 je živel v Beogradu, Slavonskem Brodu, Zagrebu in drugih krajih nekdanje Jugoslavije. Od leta 1971 živi in dela v Nemčiji – po Münchenu, Würzburgu in Frankfurtu ob Majni od leta 1973 v Kölnu. Dopisno je končal srednjo strojno šolo na Delavski univerzi „Novi Beograd“, v Kölnu pa je pridobil naziv tehničnega inženirja tretje stopnje.[4]

Objavil je več pesniških knjig, kratkih zgodb, esejev, prevodov in novinarskih besedil. Njegova dela so bila objavljena v več jezikih in zastopana v številnih zbornikih ter poeziji in prozi za otroke v šolskih učbenikih v Severni Makedoniji.[4]

Dobitnik je veliko nagrad in pohval, med drugim „Iselenička gramota“ Matice izseljencev Makedonije 1993, v okviru „Struških večerih poezije“ in „Blagodarnica za iselenikot“ makedonske Agencije za izseljevanje 2020.[5] Vožen zaradi želje po potovanju, potovanja Evropa, Severna Amerika, Avstralija, Indija, Tibet, Kitajska in Senegal.

Savo Kostadinovski je član Društva pisateljev Makedonije,[6] Društva pisateljev Nemčije, Združenja literarnih prevajalcev Makedonije in Združenja novinarjev Makedonije.

Bibliografija uredi

Knjige pesem za otroke in mladino uredi

  • Poletje v domačem kraju (Detska radost, Skopje, 1980)[7]
  • Hrepenenja (Hiša kulture „Kočo Racin“, Skopje, 1989)
  • Otroci sveta (Hiša kulture „Kočo Racin“, Skopje, 1990)
  • Kletka brez ptic – Od Botušja do Kölna (Pečalbarski denovi, Vevčani, 1990)
  • Pesmi – deset knjig v enem (Kulturno-izobraževalna skupnost Skopja, 1991)
  • Pesmi iz Botušja – izbira (Hiša kulture „Kočo Racin“, Skopje, 1992)
  • Pesmi – deset knjig v enem (Kulturno-izobraževalna skupnost Skopja, 1993)
  • Poreče (Misla, Skopje, 1995)
  • Tisoč in ena nostalgija – izbira (Detska radost, Skopje, 2001)
  • Skupaj s Filipom (Antolog, Skopje, 2013)
  • Pogovori s Beti (Antolog, Skopje, 2013)
  • Verzna leta (Antolog, Skopje, 2013)
  • Večni glas – izbira (Antolog, Skopje, 2014)
  • Pisma Filipu (Antolog, Skopje, 2014)
  • Na počitnicah pri Filipu (Antolog, Skopje, 2014)
  • Vedno s Filipom (Antolog, Skopje, 2014)
  • Filip je prvak (Antolog, Skopje, 2014)
  • Kako se je Filip naučil azbuke (Antolog, Skopje, 2014)
  • Biseri za Biseru (Antolog, Skopje, 2014)
  • Zapisi iz Amerike (Antolog, Skopje, 2015)
  • Bližnje pesmi v daljni Avstraliji (Antolog, Skopje, 2015)
  • Evropa v verzih (Antolog, Skopje, 2015)
  • Poreče (Antolog, Skopje, 2015)
  • Od Botušja do Pariza (Antolog, Skopje, 2015)
  • Brez domačega kraja (Antolog, Skopje, 2016)
  • Köln in jaz (Antolog, Skopje, 2016)
  • Z domovino (Antolog, Skopje, 2016)
  • Iz življenja po Evropi (Antolog, Skopje, 2016)
  • Makedonske znamenitosti (Antolog, Skopje, 2016)

Knjige zgodb za otroke in mladino uredi

  • Domači kraj sa srcem (Makedonska reč, Skopje, 2005)
  • Domači kraj sa srcem (Antolog, Skopje, 2016)
  • Geburtsende mit Herz – prevod v nemščino (Literatur-Atelier, Bonn, 2016)
  • Bisera in Filip (Antolog, Skopje, 2016)
  • Bisera und Filip – prevod v nemščino (Literatur-Atelier, Bonn, 2016)

Knjige za odrasle uredi

  • Poezija o poeziji – dvojezično, v makedonščini in romunščini (Bukarešta, 2002)
  • Poezija o poeziji – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Matica makedonska, Skopje, 2012)
  • Tri stoletja, biografski roman (Makedonska reč, Skopje, 2005)[8]
  • Poezija v pesnikovem življenju – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2013)[9]
  • Ljubezen je še živa – skupna zbirka s Therese Reuber, in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2014)
  • Življenje za Botušje – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2014)
  • Pesmi iz Kölna – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Македоника литера, Skopje, 2014)
  • Poezija o poeziji – prevod v srbščino (Banatski kulturni centar, Novo Miloševo, 2015)
  • Zgodovina vojn – dvojezično, v makedonskem in nemškem (Makedonika litera, Skopje, 2015)[10]
  • Tri stoletja, biografski roman – druga, dopolnjena izdaja (Makedonika litera, Skopje, 2016)[11]
  • Drei Zeitalter, biografski roman – prevod v nemščino (Literatur-Atelier, Bonn, 2016)
  • Pod dobro vodo, monografija o rodnem Gornjem Botušju (Antolog, Skopje, 2016)

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ O Savi Kostadinovskem na spletni strani Nemške digitalne knjižnice, Deutsche Digitale Bibliothek. Pridobljeno: 6. maja 2021.
  2. ↑ Življenjepis Save Kostadinovskega na spletni strani „Banatski kulturni center“, Banatski kulturni center, 2015. Pridobljeno: 6. maja 2021.
  3. ↑ „Саво Костадиновски напишал 127 книги поезија и сите ги подарил“, Сакам да кажам, 3. novembar 2019. Pridobljeno: 6. maja 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 Življenjepis Save Kostadinovskega na spletni strani Literarnega centra „Antolog“, Književni centar „Antolog“. Pridobljeno: 7. maja 2021.
  5. ↑ „Благодарница за иселеникот Саво Костадиновски од Агенцијата за иселеништво“, Македонска нација, 9. septembra 2020. Pridobljeno: 7. maja 2021.
  6. ↑ Seznam članov Društva pisateljev Makedonije Društvo pisateljev Makedonije. Pridobljeno: 7. maja 2021.
  7. ↑ „Poletje v domačem kraju“ Save Kostadinovskega v Avstralski narodni knjižnici, National Library of Australia. Pridobljeno: 10. maja 2021.
  8. ↑ „Трите века“, Македоника литера, 2005. Pridobljeno: 10. maja 2021.
  9. ↑ „Објавена поетска книга од Саво Костадиновски“, COOLTURA.mk, 11. marta 2014. Pridobljeno: 10. maja 2021.
  10. ↑ „Двојазична поетска книга ‚Историја на војните‘ од Саво Костадиновски“, A1on.mk, 29. ožujka 2016. Pridobljeno: 10. maja 2021.
  11. ↑ „Trite veka“, Македоника литера, 2016. Pridobljeno: 10. maja 2021.

Literatura uredi

  • Pavlovski, J.; Siljan, R.; Smilevski, V.; Todorovski, G. (2004). Makedonski pisateli. Skopje: Društvo na pisateli na Makedonija. str. 124–125. ISBN 9989-855-07-2.

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Savo_Kostadinovski&oldid=5526805«