Sabotaža plinovodov Severni tok (2022)

serija štirih uhajanj plina – po dveh iz cevi A in B plinovoda Nord Stream 1 ter dveh iz cevi A plinovoda Nord Stream 2

26. septembra 2022 je prišlo do serije prikritih eksplozij in posledično puščanja plina na plinovodih za naravni plin Severni tok 1 in Severni tok 2. Oba plinovoda sta bila zgrajena za transport naravnega plina iz Rusije v Nemčijo skozi Baltsko morje, večinoma pa sta v lasti ruske plinske družbe Gazprom, ki je večinoma v državni lasti. Sabotaža se je zgodila tik pred odprtjem alternativnega Baltskega plinovoda za naravni plin iz Severnega morja skozi Dansko in Poljsko. Identitete storilcev in motivi za sabotažo ostajajo stvar razprav.

Sabotaža plinovodov Severni tok
leta 2022
Zemljevid prikazuje kraj eksplozij plinovodov Severni tok 1 in Severni tok 2 blizu otoka Bornholm. Plinovoda večinoma potekata blizu drug drugega, pri mestu sabotaže pa se oddaljita.[1]
Datum26. september 2022
KrajSrednje Baltsko morje, blizu otoka Bornholm, Danska
Koordinate
Vrsta
Vzroksabotaža[2][3][4][5]
Povodneznan
CiljSeverni tok 1 in Severni tok 2
Prvi poročevalecNord Stream AG
Premoženjska škoda
  • Obe cevi, A in B, plinovoda Severni tok 1 sta neuporabni.
  • Cev A plinovoda Severni tok 2 je neuporabna. Cev B ostaja nepoškodovana.
Storilecneznan

Plinovoda pred puščanjem nista delovala zaradi spora med Rusijo in Evropsko unijo v okoliščinah ruske invazije v Ukrajino, vendar sta bila napolnjena z naravnim plinom. 26. septembra ob 02.03 (CEST) je bila v plinovodu Severni tok 2 zaznana eksplozija; ugotovljen je bil padec tlaka v plinovodu, naravni plin pa je začel jugovzhodno od danskega otoka Bornholm uhajati na površje. Sedemnajst ur pozneje se je isto zgodilo pri plinovodu Severni tok 1, tako da so severovzhodno od Bornholma nastala tri puščanja plina.[6][7] Vse tri poškodovane cevi so postale neuporabne. Rusija je pozneje potrdila, da je ena od dveh cevi Severnega toka 2 uporabna in da lahko dovaja plin po plinovodu Severni tok 2.[8] Puščanje se je pojavilo en dan pred odprtjem Baltskega plinovoda med Poljsko in Norveško s potekom skozi Dansko, ki zagotavlja plin iz Severnega morja namesto plina iz Rusije, ki priteka po plinovodih Severni tok.[9][10] Do puščanja je prihajalo v mednarodnih vodah (te niso del teritorialnega morja nobene države), vendar v izključnih ekonomskih conah Danske in Švedske.[11]

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je dejala, da je puščanje povzročilo namerno dejanje in ne nezgoda, in povedala, da so zabeležili eksplozije.[12] Švedska predsednica vlade Magdalena Andersson je dejala, da je bila vzrok verjetno sabotaža;[13] tako stališče so izrazili tudi uradniki Evropske unije in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ter poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki.[14][15] Možnost sabotaže podpirajo fotografije nemške zvezne policije; te prikazujejo 8  metrov dolgo puščanje, ki ga je po mnenju krogov zvezne vlade Nemčije lahko povzročila samo eksplozivna naprava.[16] Pred tem je mnenje, da so bile okoliščine glede puščanj sumljive in da so bila verjetno posledica sabotaže, izrazilo več komentatorjev.[17][18][19][20] Upravljavec plinovodov Severni tok Nord Stream AG, ki je v lasti Gazproma, je dejal, da so plinovodi v enem dnevu utrpeli »škodo brez primere«.[21] 29. septembra je ruski predsednik Vladimir Putin označil napad na plinovoda za »nezaslišano mednarodno teroristično dejanje«.[22][23]

Preiskava uredi

Dan po začetku puščanja je Švedska policijska uprava začela preiskavo incidenta in jo označila kot »veliko sabotažo«. Preiskava je potekala v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi ter Švedsko varnostno službo.[24] Podobno preiskavo so začeli tudi na Danskem, v stiku pa so bili tudi z drugimi državami Baltske regije in Natom.[13][25] Ker se je dejanje zgodilo v mednarodnih vodah, ga niti danska niti švedska predsednica vlade nista šteli za napad na njuni državi.[12][13] Rusija naj bi na mesto puščanja napotila pomorske ladje. Revija Foreign Policy je poročala, da so plinovodi v ruski ladji in da sabotaža ne šteje za vojaško dejanje, zato bi rusko vpletanje lahko otežilo preiskavo.[26] Moskva je zaprosila za sodelovanje pri preiskavah Danske in Norveške, vendar je bila prošnja zavrnjena.[27] 10. oktobra je nemški Državni tožilec začel preiskavo domnevne namerne povzročitve eksplozije in protiustavne sabotaže. Preiskava zoper nezanega storilca naj bi bila resen nasilen napad na oskrbo z energijo, ki naj bi vplival na zunanjo in notranjo varnost Nemčije. Preiskava nemške Zvezne policije je v sodelovanju z nemško mornarico pokazala 8 m dolgo puščanje, posneto s podvodnim dronom, ki so ga po navedbah vladnih krogov lahko povzročili samo eksplozivi.[16] 18. novembra so švedske oblasti po najdenih ostankih eksploziva na ceveh zaključile, da so bila puščanja dejanje sabotaže.[4][5] Februarja 2023 je časnik The Times sporočil, da krivca za incident ni javno sporočila nobena od treh ločenih preiskovalnih skupin.[28]

8. februarja 2023 je ameriški preiskovalni novinar Seymour Hersh na podlagi anonimnih virov objavil zgodbo, v kateri je opisal, kako naj bi bil napad izveden po neposrednem ukazu ameriškega predsednika Joeja Bidna.[29] Hersh je poročal, da so eksplozije plinovoda Severni tok 2 izvedle ameriška vojna mornarica, CIA in Norveška (z omejenim obvestilom voditeljev Danske in Švedske). Zapisal je, da so junija 2022 potapljači ameriške vojne mornarice, ki so pripluli z norveškim minolovcem, nastavili eksplozive C-4 na cevi na strateških mestih, ki so jih izbrali Norvežani. Eksplozivi so bili nastavljeni pod krinko vojaške vaje 2022 BALTOPS in detonirani tri mesece pozneje s signalom s plovke s sonarjem, k jo je spustilo norveško nadzorno letalo P-8[30][29] Ameriška Bela hiša je na zgodbo odgovorila, da je »popolnoma napačna in gola izmišljotina«;[31] norveško veleposlaništvo v Washingtonu je komentiranje zavrnilo.[29] Pozneje je norveško zunanje ministrstvo sporočilo, da so trditve »nesmisel«.[32]

Posledice uredi

27. septembra 2022 so evropske cene plina po novici o poškodbi plinovodov poskočile za 12 odstotkov,[33][34] kljub temu da po plinovodu Severni tok 1 plin ni pritekal že od avgusta, plinovod Severni tok 2 pa se ni nikoli uporabljal.[35]

Danska mornarica in švedska obalna straža sta poslali ladje za opazovanje iztekanja in opozarjanje drugih ladij, naj se območju ne približujejo, z vzpostavitvijo izključne cone 5 navtičnih milj okoli vsakega puščanja.[36][37]

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je na Twitterju zapisala, da je »vsako namerno poškodovanje aktivne evropske energetske infrastrukture nesprejemljivo in bo pripeljalo do najmočnejšega mogočega odziva.«[38] Po pojavu puščanj so norveške oblasti poostrile varovanje svoje plinske in naftne infrastrukture.[39]

5. oktobra je družba Nord Stream 2 AG sporočila da je začel Gazprom odstranjevati plin iz nepoškodovane cevi za zmanjšanje tlaka v ceveh.[40] Infrastrukturo v Severnem morju so pregledali glede nepravilnosti.[41]

Vpliv na okolje uredi

Na območju naj bi plin prizadel okolje samo tam, kjer je bil v vodnem stebru. Večji učinek naj bi imel na podnebne razmere zaradi velike količine izpuščenega metana, ki je močan toplogredni plin.[42][43] Izpuščena prostornina je približno 0,25 % letne kapacitete plinovodov, kar je približno enako skupnim emisijam Švedske iz vseh drugih virov metana v enem letu.[44] Danski uradnik je dejal, da bi lahko iztekel ekvivalent CO2, enak 14,6 milijona metrskih ton, kar je primerljivo z eno tretjino danskih skupnih letnih emisij toplogrednih plinov.[45][46]

Emisije metana ob puščanju so količinsko enake nekaj dnem emisij zaradi redne proizvodnje fosilnih goriv.[47] Vendar so presegle vsa znana puščanja metana, npr. puščanje metana v kanjonu Aliso.[47][48]

Oprema na Bornholmu ni izmerila povečanja ravni atmosferskega metana.[49] Vremenska postaja na Norveškem je zabeležila izjemno povečanje za 400 delcev na milijon (ppb) z osnovne ravni 1800 ppb.[50]

Reakcije uredi

11. januarja sta se EU in NATO zavezala zaščiti evropske kritične infrastrukture pred »strateškimi ranljivostmi« in novo vrsto groženj – »uporabo energije kot orožja« s strani Rusije. Rusko zunanje ministrstvo je dejalo, da prizadevanje za večje sodelovanje med organi dosega »popolno podreditev« EU vojaškemu zavezništvu.[51]

V zelo deljeni objavi na Twitterju[52] je poljski poslanec Evropskega parlamenta in nekdanji minister za zunanje zadeve in obrambo Radek Sikorski ob penjenju vode nad poškodovanim plinodom zapisal: »Hvala, ZDA«. V naslednjih tvitih je pojasnil, da je bila to samo njegova špekulacija[53] in da njegovo stališče temelji na skupni tiskovni konferenci ameriškega predsednika Joeja Bidna in nemškega kanclerja Olafa Scholza, v kateri je Biden dejal: »Če Rusija napade... ne bo več Severnega toka 2. Opravili bomo z njim ... Obljubljam vam, da bomo to lahko storili.«[54][28] Objavo Sikorskega so kritizirali številni politiki in vladni uradniki.[53] Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price je odgovoril, da je »ideja, da so ZDA na kakršen koli način bile vpletene v očitno sabotažo teh plinovodov, absurdna«.[55] Der Spiegel je komentiral, da se je Severni tok 2 ustavil že dva dni pred vdorom Rusije v Ukrajino popolnoma brez eksplozivov in da se je tako zgodilo tisto, o čemer sta govorila Biden in Scholz.[56] Sikorski je izvirnik in vse nadaljnje tvite po nekaj dneh izbrisal.[55]

Sklici uredi

  1. »Große Schäden an Gasleitungen: Nord-Stream-Röhren wohl für immer zerstört – Bundespolizei verstärkt Meeresschutz« (v nemščini). Der Tagesspiegel. 28. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2022. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  2. Aitken, Peter (2. oktober 2022). »NATO chief: 'All evidence' points to pipeline sabotage, dodges question on Ukraine membership«. Fox News. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2022. Pridobljeno 3. oktobra 2022.
  3. »Nancy Faeser kündigt internationale Ermittlungsgruppe an«. Zeit Online (v nemščini). Zeitverlag. 2. oktober 2022. Pridobljeno 3. oktobra 2022.
  4. 4,0 4,1 »Bekräftat sabotage vid Nord Stream«. Åklagarmyndigheten (v švedščini). Pridobljeno 18. novembra 2022.
  5. 5,0 5,1 »Russia-Ukraine war live: remains of explosives found at Nord Stream pipeline blast site; 10m Ukrainians without power, says Zelenskiy«. the Guardian (v angleščini). 18. november 2022. Pridobljeno 18. novembra 2022.
  6. »Now, Nord Stream 1 gas pipeline hit by two leaks in Baltic Sea«. WION (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  7. »Kustbevakningen: Fyra läckor på Nord Stream«. Svenska Dagbladet. 28. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2022. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  8. Hemicker, Lorenz; Käppel, Janina (5. oktober 2022). »Russland bestätigt Einsatzbereitschaft von Nord Stream 2« [Russia confirms Nord Stream 2 is operable]. Frankfurter Allgemeine Zeitung (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. oktobra 2022. Ende September kam es zu Explosionen unter Wasser an der Ostseepipeline. Dabei wurden beide Stränge der Pipeline Nord Stream 1 und ein Strang von Nord Stream 2 leck geschlagen.
  9. Scislowska, Monika; Olsen, Jan M.; Keyton, David (28. september 2022). »Blasts precede Baltic pipeline leaks, sabotage seen likely«. ABC News. American Broadcasting Company. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2022. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  10. »Gas Infrastructure Europe – System Development Map 2022/2021« (PDF). European Network of Transmission System Operators for Gas (ENTSOG). december 2021. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 24. septembra 2022. Pridobljeno 7. oktobra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  11. »Nord Stream-selskab: Skader er uden fortilfælde« (v danščini). Berlingske. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  12. 12,0 12,1 »Mette Frederiksen: Myndigheder vurderer, at lækager var bevidst sabotage« (v danščini). Danmarks Radio. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  13. 13,0 13,1 13,2 »Regeringen om gasläckagen: "Troligen fråga om ett sabotage"« (v švedščini). Sveriges Television. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 1. oktobra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  14. »Nord Stream leaks: Sabotage to blame, says EU«. BBC. 28. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2022. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  15. »NATO calls Nord Stream leaks acts of sabotage«. Reuters. 28. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2022. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  16. 16,0 16,1 »Nord-Stream-Pipelines: Keine gemeinsamen Ermittlungen«. Tagesschau (v nemščini). 14. oktober 2022. Pridobljeno 14. oktobra 2022.
  17. »Danish PM says hard to believe Nord Stream gas leaks a coincidence«. Reuters. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  18. »Fears of sabotage as gas leaks into Baltic from Nord Stream 1 and 2 pipelines«. the Guardian (v angleščini). 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  19. »Nord Stream: Mystery leaks in Russia gas pipelines spark warnings«. BBC News (v britanski angleščini). 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  20. Liboreiro, Jorge (27. september 2022). »Sabotage fears after gas leaks identified on Nord Stream pipelines«. euronews (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  21. »Poland, Denmark fear 'sabotage' over Russian gas pipeline leaks«. Al Jazeera English. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  22. »Путин заявил Эрдогану о "беспрецедентной диверсии" на "Северных потоках"«. РБК (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 29. septembra 2022.
  23. »Путин и Эрдоган обсудили по телефону ситуацию на Украине«. Interfax.ru (v ruščini). Pridobljeno 29. septembra 2022.
  24. »Polisen utreder sabotage av Nord Stream«. Sveriges Radio. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  25. »Gassen fosser ud i Østersøen, og det er "næppe tilfældigt": Det ved vi om de tre læk, og det mangler vi svar på« (v danščini). Altinget. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  26. »Russia May Use Nord Stream Aftermath to Cause More Trouble«.
  27. »World War 2 explosives hinder Nord stream pipeline leak investigation«. Al Arabiya English. 13. oktober 2022.
  28. 28,0 28,1 Bennetts, Marc (2. februar 2023). »Who attacked the Nord Stream pipelines?«. The Times. London. Pridobljeno 2. februarja 2023.
  29. 29,0 29,1 29,2 Hersh, Seymour (8. februar 2023). »How America Took Out The Nord Stream Pipeline«. Substack. Pridobljeno 8. februarja 2023.
  30. Midolo, Emanuele. »US bombed Nord Stream gas pipelines, claims investigative journalist Seymour Hersh«. The Times (v angleščini). ISSN 0140-0460. Pridobljeno 9. februarja 2023.
  31. »White House says blog post on Nord Stream explosion 'utterly false'«. Reuters.
  32. Guy Faulconbridge, Vladimir Soldatkin. »Kremlin says those behind Nord Stream blasts must be punished«. Reuters.
  33. Mazneva, Elena (27. september 2022). »European Gas Prices Jump After Damage to Idled Russian Pipelines«. Bloomberg. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  34. Delfs, Arne; Mazneva, Elena; Shiryaevskaya, Anna (27. september 2022). »Germany Suspects Sabotage Hit Russia's Nord Stream Pipelines«. Bloomberg. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  35. »Pipeline Breaks Look Deliberate, Europeans Say, Exposing Vulnerability«. New York Times. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  36. »Pressure drop on both strings of the gas pipeline (update)«. Nord Stream AG. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  37. Eriksson, Mikael; Ljungkvist, Matilda (27. september 2022). »Kustbevakningen rycker ut till gasläckan: Fartyget klarar att gå in i ett gasmoln« (v švedščini). Sveriges Radio. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  38. Ursula von der Leyen [@vonderleyen] (27. september 2022). »Spoke to @Statsmin Frederiksen on the sabotage action #Nordstream. Paramount to now investigate the incidents, get full clarity on events & why. Any deliberate disruption of active European energy infrastructure is unacceptable & will lead to the strongest possible response« (Tweet) – prek Twitterja.
  39. »Norway to strengthen security at oil, gas installations«. Reuters. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  40. »Gazprom lowers pressure in undamaged part of Nord Stream 2 pipe, Denmark says«. Reuters (v angleščini). 5. oktober 2022.
  41. »Norway inspects Europipe II subsea gas link to Germany«. Reuters (v angleščini). 7. oktober 2022.
  42. Chestney, Nina (27. september 2022). »Q+A What is known so far about the Nord Stream gas pipeline leaks«. Reuters (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 27. septembra 2022.
  43. »Eksperten om gasudslip: Klimapåvirkning den største effekt«. Sveriges Radio. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  44. »Gasläckan kan vara stor – påverkar klimatet«. Barometern. 27. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  45. »Record methane leak flows from damaged Baltic Sea pipelines«. ABC News. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  46. »The possible climate effect of the gas leaks from the Nord Stream 1 and Nord Stream 2 pipelines«. Energistyrelsen (v angleščini). 29. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 30. septembra 2022.
  47. 47,0 47,1 Benshoff, Laura (4. oktober 2022). »The Nord Stream pipelines have stopped leaking. But the methane emitted broke records«. NPR.
  48. »Nord Stream gas leaks may be biggest ever, with warning of 'large climate risk'«. TheGuardian.com. 28. september 2022.
  49. »Forsvarets eksperter må ikke udtale sig om efterforskning af gaslækager: Her er, hvad vi ved«. Danmarks Radio (v danščini). 3. oktober 2022.
  50. Amundsen, Bård (29. september 2022). »Gasslekkasjen i Østersjøen: Målestasjon på Sørlandet har registrert ekstrem økning i mengden metan i lufta«. forskning.no (v norveščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2022. Pridobljeno 30. septembra 2022.
  51. "After Nord Stream blasts, NATO, EU vows to protect infrastructure" aljazeera.com. Accessed 11 January 2023.
  52. Radek Sikorski MEP [@radeksikorski] (27. september 2022). »Thank you, USA« (Tweet). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2022 – prek Twitterja.
  53. 53,0 53,1 »Sikorski skrytykowany za wpis, nie wycofał się. "Cieszy mnie paraliż Nord Stream; to dobre dla Polski"«. Dziennik Gazeta Prawna (v poljščini). 28. september 2022. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2022. Pridobljeno 28. septembra 2022.
  54. Shalal, Andrea (8. februar 2022). »If Russia invades Ukraine, there will be no Nord Stream 2, Biden says«. Reuters. Pridobljeno 2. februarja 2023.
  55. 55,0 55,1 »Russia exploits Polish ex-FM's Nord Stream tweet in information warfare against West: report«. Polski Radio. 3. oktober 2022.
  56. Stöcker, Christian (2. oktober 2022). »Die Copy-Paste-Propaganda« [The Copy-Paste Propaganda]. Der Spiegel (v nemščini). Pridobljeno 5. oktobra 2022. Am Ende wurde Nord Stream 2 schon zwei Tage vor dem eigentlichen Einmarsch auf Eis gelegt [...]. Und zwar ganz ohne Sprengsätze. Es war also genau das passiert, was Biden und Scholz angekündigt hatten.