Wikipedija

Ruska letalonosilka Admiral Kuznjecov

Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Kuznjecov (rusko Адмира́л Фло́та Сове́тского Сою́за Кузнецо́в, latinizirano: Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Kuznjecov) je letalonosilka (težka letalonosilna križarka po ruski klasifikaciji) razreda Admiral Kuznjecov, ki je poveljniška ladja Ruske vojne mornarice. Zgrajena je bila v Črnomorski ladjedelnici, edinemu proizvajalcu sovjetskih letalonosilk v Nikolajevu in splavljena leta 1985 ter postala popolnoma operativna v Ruski vojni mornarici leta 1995. Je del 43. divizije raketnih ladij v Severomorsku. Izvirno ime ladje je bilo Riga, splavljena je bila kot Leonid Brežnjev, na morsko preizkušanje se je odpravila kot Tbilisi, na koncu pa je bila poimenovana Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Kuznjecov po admiralu flote Sovjetske zveze Nikolaju Gerasimoviču Kuznjecovu.[7]

Admiral Kuznjecov
Admiral Flota Sovjetskogo Sojuza Kuznjecov
Zgodovina
→ Sovjetska zveza → Rusija
Ime: Admiral Flota Sovetskogo Sojuza Kuznjecov (rusko Адмирал Флота Советского Союза Кузнецов)
Poimenovana po: Nikolaj Gerasimovič Kuznjecov
Naročena: 3. marec 1981
Ladjedelnica:
Začetek gradnje: 1. april 1982[1]
Splavitev: 6. december 1985[1]
Dana v uporabo: 20. januar 1991[2] (polno operativna 1995)
Modernizirana: 2017–sedanjost[3][4]
Domače pristanišče: Severomorsk
Identifikacija: 063
Časti in
odlikovanja:		 Red Ušakova
Status: V remontu
Značka:
Splošne značilnosti
Razred: Admiral Kuznjecov
Izpodriv:
Dolžina:
  • 305 m skupna[1]
  • 270 m ob vodni črti
Širina:
  • 72 m skupna[1]
  • 35 m ob vodni črti[1]
Gaz: 10 m[1]
Pogon:
Hitrost: 29 vozlov (54 km/h)[1]
Doseg: 8500 navtičnih milj (15.700 km) pri 18 vozlih (33 km/h)[1]
Avtonomna plovba: 45 dni[1]
Maksimalna posadka:
  • 1690 (skupno)[1]
  • 626 zračna skupina
  • 3857 sob
Oborožitev:
  • 6 × AK-630 protiletalskih topov (6 × 30 mm, 6000 nabojev/min/top, 24.000 nabojev)
  • 8 × Kortik CIWS (vsak 2 × 30 mm Gatling protiletalskih topov in 32 raket zemlja-zrak 3K87 Kortik)
  • 12 × P-700 Granit protiladijskih raket
  • 24 × 8 celic 3K95 Kinžal raket za zračno obrambo (192 raket; 1 raketa na 3 sekunde)
  • RBU-12000 Udav-1 protipodmorniških raket (60 raket)
Nosilnost letal:

Sprva je bila predana v uporabo Sovjetski vojni mornarici in naj bi postala vodilna ladja razreda Admiral Kuznjecov z dvema ladjama, vendar je bila druga ladja, Varjag, še vedno nedokončana, ko je Sovjetska zveza razpadla leta 1991.[8] Drugo ladjo je kasneje Ukrajina prodala Kitajski, ki jo je dokončala v Daljanu in jo predala v uporabo kot Ljaoning.[9]

Od leta 2017 je Admiral Kuznjecov v remontu v 35. ladjedelnici v Rosljakovem pri Murmansku. Oktobra 2018 ga je poškodoval 70-tonski žerjav s plavajočega suhega doka PD-50, decembra 2019 pa požar, v katerem sta umrla dva delavca. Suhi dok, ki se je potopil zaradi izpada elektrike, medtem ko je bil v njem Admiral Kuznjecov,[10] je bil ključen za remont letalonosilke,[11] ki naj bi se vrnila v vojno mornarico leta 2024.[12]

Leta 2018 je bil nagrajen z redom Ušakova.[13]

Leta 2021 je podpredsednik Združene ladjedelniške korporacije, Vladimir Koroljov, povedal tiskovni agenciji TASS, da naj bi začel morsko preizkušanje sredi leta 2023 in se ponovno pridružil vojni mornarici konec tega leta.[14][15] Leta 2022 je bila vrnitev Admirala Kuznjecova v vojno mornarico prenesena na začetek leta 2024.[16][17]

Načrt uredi

Načrt razreda Admiral Kuznjecov nakazuje drugačno nalogo od letalonosilk Ameriške vojne mornarice. Njegovi graditelji so za razred uporabljali izraz Tjažolij Avianesuščij Krejser (TAVKR) – »težka letalonosilna križarka« – namenjena podpori in obrambi strateških jedrskih podmornic, površinskih ladij in pomorskih raketonosnih letal Ruske vojne mornarice.

Glavni palubni lovec Admirala Kuznjecova je bil sprva večnamenski Suhoj Su-33. Lahko izvaja naloge zračne prevlade, obrambe flote in zračne podpore ter ga je mogoče uporabiti za neposredno ognjeno podporo izkrcanjem, izvidnico in polaganje morskih min.[18] Letalonosilka nosi tudi helikopterje Kamov Ka-27 in Kamov Ka-27S za protipodmorniško bojevanje, iskanje in reševanje in lahki transport.

Po letu 2011 so bili lovci Su-33 nadomeščeni z lovci MiG-29K.[19][20] Obstoječim lovcem Su-33 bi se življenjska doba iztekla do leta 2015, proizvodnja majhne količine novih lovcev pa ni stroškovno učinkovita. MiG-29K je primernejši, saj je Indijska vojna mornarica naročila 45 letal, kar je zmanjšalo proizvodne stroške in stroške razvoja. Za 24 lovcev bi Ruska vojna mornarica plačala okrog 1 mrd USD.[19]

Zgodovina uredi

Med 23. decembrom 1995 in 22. marcem 1996 je Admiral Kuznjecov opravil svojo prvo 90-dnevno odpravo v Sredozemsko morje s 13 Su-33, 2 Su-25 UTG in 11 helikopterji na krovu.[21] Odprava poveljniške ladje Ruske vojne mornarice je bila izvedena za obeležitev 300-letnice ustanovitve Ruske vojne mornarice oktobra 1696. Med odpravo se je Admiral Kuznjecov zasidral v Tartusu, Sirija.[22]

 
Admiral Kuznjecov v vodah južno od Italije z ameriškim rušilcem Deyo spredaj

Leta 2016 je letalonosilka doživela ognjeni krst v sirski državljanski vojni. 15. oktobra 2016 je Admiral Kuznjecov s težko križarko Pjotr Veliki in rušilcema Severomorsk ter Vice-admiral Kulakov izplul iz Severomorska.[23][24] Zračno krilo je vključevalo 6-8 lovcev Su-33,[25] 4 lovce MiG-29KR/KUBR,[26] mornariške jurišne helikopterje Ka-52, helikopterje za zgodnje opozarjanje Ka-31R in helikopterje za iskanje in reševanje Ka-27PS.[27] 15. novembra 2016 se je Admiral Kuznjecov udeležil obsežne operacije proti položajem Islamske države in Fronte al-Nusra v Siriji s sprožanjem napadov lovcev Su-33. To je bilo prvič, da se je ruska letalonosilka udeležila bojnih operacij.[28] Med operacijami proti islamistom sta bili sicer izgubljeni letali MiG-29K[29][30] in Su-33[31] zaradi tehničnih težav, vendar sta bila pilota uspešno rešena.[32]

 
Suhoj Su-33 se pripravlja na vzlet z Admirala Kuznjecova v Barentsovem morju

Od leta 2017 je Admiral Kuznjecov v remontu v 35. ladjedelnici v Rosljakovem pri Murmansku, s katerim bo njegova življenjska doba podaljšana za 25 let.[33] 30. oktobra 2018 ga je poškodoval 70-tonski žerjav s plavajočega suhega doka PD-50. Suhi dok, v katerem je bil Admiral Kuznjecov,[34] se je takrat zaradi izpada elektrike potopil. Bil je ključen za remont letalonosilke[35] in je bil nadomeščen s tem, da sta bila dva obstoječa suha doka v Rosljakovem združena in povečana v enega.[36] 12. decembra 2019 je na letalonosilki izbruhnil še velik požar,[37] v katerem sta umrla dva delavca, 14 pa je bilo ranjenih.[38] Novi suhi dok je bil dokončan spomladi 2022 in 20. maja 2022 je Admiral Kuznjecov vstopil vanj.[39][40] 27. julija 2022 je bil suhi dok izpraznjen, nakar so se popravila letalonosilke lahko začela.[41]

15. junija 2022 je predsednik Združene ladjedelniške korporacije Aleksej Rahmanov sporočil, da je bila vrnitev Admirala Kuznjecova v vojno mornarico preložena na začetek leta 2024.[42][43][44]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 Apalkov, Yu.V. (2003). Korabli VMF SSSR, Tom 2, Udarnye Korabli (v ruščini). Sankt Peterburg: Galeya Print.
  2. ↑ Karpenko, A.V. »Тяжелый Авианесущий Крейсер "адмирал Флота Советского Союза Кузнецов" Проекта 11435 Подборка материалов по авианосцу от Карпенко« [Heavy Aircraft Carrier "Admiral of the Fleet of the Soviet Union Kuznetsov" Project 11435]. Bastion (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2016. Pridobljeno 3. novembra 2016.
  3. ↑ »"Адмирал Кузнецов" в ремонте« ["Admiral Kuznetsov" under repair]. bmpd.livejournal.com (v ruščini). 23. julij 2018. Pridobljeno 23. julija 2018.
  4. ↑ Balmforth, Tom (30. oktober 2018). »Russia's only aircraft carrier damaged after crane falls on it«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 1. novembra 2018. Pridobljeno 2. novembra 2018.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 »Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Kuznetsov«. Rusnavy.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2020. Pridobljeno 22. decembra 2014.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 »Kuznetsov Class – Project 1143.5«. Globalsecurity.org. 7. september 2011. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2014. Pridobljeno 22. decembra 2014.
  7. ↑ Balakin, Sergey; Zablotskiy, Vladimir (2007). Sovetskii Avianostsy [Soviet Aircraft Carriers] (v ruščini). Moscow: Yauza.
  8. ↑ Apalkov, Yu.V. (2003). Korabli VMF SSSR [Ships of the Soviet Navy] (v ruščini). Sankt Peterburg: Galeya Print.
  9. ↑ Storey, Ian; Ji, You (Winter 2004). »China's Aircraft Carrier Ambitions: Seeking Truth from Rumors«. Naval War College Review. Zv. 57, št. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. decembra 2006.
  10. ↑ Gallagher, Sean (30. oktober 2018). »Russia's only aircraft carrier damaged as its floating dry dock sinks«. Ars Technica. Pridobljeno 5. novembra 2018. Due to interruptions in the supply of electric power to PD-50, the floating dock dived out in an off-design mode.
  11. ↑ Pickrell, Ryan (9. november 2018). »A devastating shipyard accident appears to have sunk Russia's efforts to save its sole aircraft carrier«. Business Insider. Pridobljeno 21. decembra 2020.
  12. ↑ »Russian Navy heavy aircraft carrier Admiral Kuznetsov to return at sea in 2022«. NavyRecognition.com. 5. december 2020. Pridobljeno 6. marca 2021.
  13. ↑ »ОРДЕН УШАКОВА ВРУЧЁН ТАКР «АДМИРАЛ ФЛОТА СОВЕТСКОГО СОЮЗА КУЗНЕЦОВ» / «Североморские вести», 24 февраля 2018«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2019. Pridobljeno 23. septembra 2022.
  14. ↑ Manaranche, Martin (24. junij 2021). »Russian Aircraft Carrier To Rejoin The Fleet In Late 2023«. Naval News. Pridobljeno 24. junija 2021.
  15. ↑ »Repairs to the Russian aircraft carrier Admiral Kuznetsov delayed«. navyrecognition.com. 8. november 2021. Pridobljeno 8. novembra 2021.
  16. ↑ »Russian aircraft carrier Admiral Kuznetsov to complete repairs in September 2022«.
  17. ↑ »Russia's sole aircraft carrier suffers another repair delay - Tass«. news.yahoo.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 8. junija 2022.
  18. ↑ »Su-3: Single-seat carrier-based fighter«. KnAAPO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2011.
  19. ↑ 19,0 19,1 »Russian Navy will probably buy 24 MiG-29K fighters designed for India«. Rusnavy.com. 24. september 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2010. Pridobljeno 4. oktobra 2009.
  20. ↑ Pettersen, Trude (25. september 2009). »New fighter jets for Admiral Kuznetsov«. The Barents Observer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2011. Pridobljeno 28. aprila 2012.
  21. ↑ »Минобороны России«. Russian Ministry of Defence (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2019. Pridobljeno 16. maja 2019.
  22. ↑ Rosenberg, Ran; Gilboa, Hagai (Junij 2002). »מפגשים מהסוג הרוסי« [Encounters of the Russian Kind]. IAF Journal (v hebrejščini). Št. 145. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2013.
  23. ↑ »Авианосная группа кораблей Северного флота начала поход в Средиземное море« [Carrier group of the Northern Fleet began a voyage to the Mediterranean]. RIA Novosti (v ruščini). 15. oktober 2016. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2016. Pridobljeno 15. oktobra 2016.
  24. ↑ Ripley, Tim (17. oktober 2016). »Russian carrier sails for the Mediterranean«. IHS Jane's 360. Jane's. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2016. Pridobljeno 17. oktobra 2016.
  25. ↑ »'Sea Flankers' prepare for Syria«. Combat Aircraft. 30. september 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2016. Pridobljeno 16. novembra 2016.
  26. ↑ »Russian Navy MiG-29K lost in Mediterranean«. Combat Aircraft. 14. november 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. novembra 2016. Pridobljeno 16. novembra 2016.
  27. ↑ »Carrier-based Ka-52K bound for Syria«. Combat Aircraft. 21. oktober 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. novembra 2016. Pridobljeno 16. novembra 2016.
  28. ↑ »Russia uses aircraft carrier for big attack on Syrian rebels«. Reuters. 15. november 2016. Pridobljeno 6. marca 2021.
  29. ↑ »Russian MiG-29 crashes in Mediterranean«. BBC News. 14. november 2016. Arhivirano iz spletišča dne 3. avgusta 2018. Pridobljeno 21. julija 2018.
  30. ↑ »Russian fighter jet crashes near its aircraft carrier in Mediterranean, US officials say«. Fox News. 14. november 2016. Arhivirano iz spletišča dne 17. novembra 2016. Pridobljeno 17. novembra 2016.
  31. ↑ Cenciotti, David (5. december 2016). »Russian Su-33 crashed in the Mediterranean while attempting to land on Admiral Kuznetsov aircraft carrier«. The Aviationist. Arhivirano iz spletišča dne 5. decembra 2016. Pridobljeno 5. decembra 2016.
  32. ↑ Cenciotti, David (5. december 2016). »Russian Su-33 crashed in the Mediterranean while attempting to land on Admiral Kuznetsov aircraft carrier«. The Aviationist. Arhivirano iz spletišča dne 5. decembra 2016. Pridobljeno 5. decembra 2016.
  33. ↑ Soper, Karl (1. avgust 2016). »Admiral Kuznetsov overhaul designed to maintain carrier capability while Russia considers future carrier options«. Jane's Navy International. Zv. 121, št. 6. ISSN 1358-3719.
  34. ↑ Gallagher, Sean (30. oktober 2018). »Russia's only aircraft carrier damaged as its floating dry dock sinks«. Ars Technica. Pridobljeno 5. novembra 2018. Due to interruptions in the supply of electric power to PD-50, the floating dock dived out in an off-design mode.
  35. ↑ Pickrell, Ryan (9. november 2018). »A devastating shipyard accident appears to have sunk Russia's efforts to save its sole aircraft carrier«. Business Insider. Pridobljeno 21. decembra 2020.
  36. ↑ Staalesen, Atle. »Murmansk gets Russia's biggest dry dock«. The Barents Observer. Pridobljeno 30. septembra 2019.
  37. ↑ Ullah, Zahra; Tarasova, Darya; Lendon, Brad (12. december 2019). »Russia's only aircraft carrier catches fire; 6 believed injured and 1 missing«. CNN. Pridobljeno 12. decembra 2019.
  38. ↑ »Предварительную оценку ущерба от пожара на "Адмирале Кузнецове" дадут на следующей неделеr« [A preliminary estimate of the damage from the fire at the "Admiral Kuznetsov" will be given next week]. Kommersant (v ruščini). 14. december 2019. Pridobljeno 21. avgusta 2020.
  39. ↑ »Источник: заход авианосца "Адмирал Кузнецов" в док на ремонт перенесли из-за погоды«. TASS (v ruščini). 18. maj 2022. Pridobljeno 18. maja 2022.
  40. ↑ »Авианосец "Адмирал Кузнецов" успешно встал в док«. ria.ru (v ruščini). 20. maj 2022. Pridobljeno 20. maja 2022.
  41. ↑ »Для начала докового ремонта авианосца "Адмирал Кузнецов" осушили док 35-го СРЗ«. TASS (v ruščini). 27. junij 2022.
  42. ↑ »Авианесущий крейсер "Адмирал Кузнецов" передадут ВМФ РФ в начале 2024 года«. TASS (v ruščini). 15. junij 2022.
  43. ↑ »Russian aircraft carrier Admiral Kuznetsov to complete repairs in September 2022«.
  44. ↑ »Russia's sole aircraft carrier suffers another repair delay - Tass«. news.yahoo.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 8. junija 2022.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ruska letalonosilka Admiral Kuznjecov.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ruska_letalonosilka_Admiral_Kuznjecov&oldid=6154972«