Rudolfinum, Ljubljana
Rudolfinum je neorenesančna palača v Ljubljani, v kateri imata svoje prostore Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije. Nahaja se na območju med Prešernovo cesto (uradni naslov je Prešernova cesta 20), Muzejsko ulico, Tomšičevo ulico in Šubičevo ulico.
| Rudolfinum | |
|---|---|
_(9411130112).jpg) Rudolfinum, pogled s Trga narodnih herojev | |
  Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
| Splošni podatki | |
| Tip | palača |
| Arhitekturni slog | neorenesančna arhitektura |
| Lokacija | Prešernova cesta 20 Ljubljana, Slovenija |
| Koordinati | 46°3′7″N 14°29′56″E / 46.05194°N 14.49889°EKoordinati: 46°3′7″N 14°29′56″E / 46.05194°N 14.49889°E |
| Začetek gradnje | 1885 |
| Dokončano | 1888 |
| Prenovljeno | 1995 |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Wilhelm Resori, Viljem Treo |
| Ekipa za obnovitev | |
| Arhitekt | Marko Mušič |
Ljubljana - Narodni muzej | |
| Lega | Mestna občina Ljubljana |
| RKD št. | 375 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 6. november 1993 |
Zgradba in okolicaUredi
Leta 1883 je cesar Franc Jožef sam položil temeljni kamen današnje muzejske stavbe ob 600. obletnici priključitve Kranjske Avstriji.[2] Temu dogodku je priča tudi spominska plošča v vhodni avli. Stavba je bila zgrajena leta 1888 v neorenesančnem slogu, po načrtih slovenskega arhitekta Vilijema Trea. Istočasno je bil urejen tudi park pred muzejem. Leta 1904 je bil vanj postavljen kip Janeza Vajkarda Valvasorja (delo Alojzija Gangla). Vhodni portal muzeja krasijo štirje kipi, ki upodabljajo umetnost, zgodovino, naravoslovje in delo. Stropne poslikave v muzeju sta prispevala Janez Šubic in Jurij Šubic. Na ograji stopnišča, ki vodi v 1. nadstropje, so kipi osmih muz, 4 liki na stropni poslikavi nad stopniščem pa predstavljajo prispodobe za arheologijo, umetnost, zgodovino in naravoslovje. V isti stavbi deluje tudi Prirodoslovni muzej Slovenije.
22. januarja 1886 je Kranjski deželni zbor Občini Spodnja Šiška odvzel parcele, na katerih so se nahajali Rudolfinum, grad Tivoli, vile Mayer, Cambiaggio in Vollheim ter Kolizej ter jih dodelil mestu Ljubljana.[3]
Leta 1991 je bilo notranje muzejsko dvorišče prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in občasne dodatne razstave, leta 2006 pa je bil odprt lapidarij v novem prizidku na zunanjem dvorišču.
Viri in opombeUredi
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 375". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ "NMS.si - Zgodovina muzeja". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-11-02. Pridobljeno 2011-11-12.
- ↑ Branko C. Šuštar: Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996), 300.
