Wikipedija

Robert Habeck

Robert Habeck, nemški politik in pisatelj; * 2. september 1969, Lübeck.

Robert Habeck
Portret
Rojstvo2. september 1969({{padleft:1969|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2][…] (54 let)
Lübeck[4][3][5]
Državljanstvo Nemčija[3]
Poklicpolitik, pisatelj, okoljevarstvenik, scenarist
Spletna stran
robert-habeck.de

Od 27. Januarja 2018 je zvezni predsednik stranke Zveza90 / Zeleni skupaj z Annaleno Baerbock.[6] Aprila 2021 ju je Zvezni izvršni odbor Zelenih predlagal za vodilno dvojico na zveznih volitvah leta 2021 - Baerbock pri tem za kandidatko za mesto kanclerja.[7]

Leta 2009 je Habeck bil prvič izvoljen v deželni parlament Schleswig-Holsteina na deželni listi Zelenih in postal predsednik parlamentarne skupine. Na predčasnih volitvah leta 2012 je kandidiral kot najvišji kandidat svoje stranke. Po teh volitvah je bil Habeck do leta 2017 namestnik predsednika vlade in minister za tranzicijo energije, kmetijstvo, okolje in podeželje. Po deželnih volitvah leta 2017 je bil 28. junija 2017 ponovno imenovan za podpredsednika vlade in ministra za energetsko tranzicijo, kmetijstvo, okolje, naravo in digitalizacijo. Po izvolitvi za zveznega predsednika Zelenih januarja 2018 je ministrsko funkcijo opravljal le začasno do avgusta 2018.[8] Habecka štejejo med "Realos" stranke. [9]

Izobraževanje uredi

Habeck je maturiral leta 1989 na šoli Heinrich Heine v Heikendorfu v okrožju Plön. Po civilnem služenju roka nekdanjem Hamburškem Društvu spastikov (danes Zveza staršev Življenje s prizadetostju Hamburgu) je v poletnem semestru 1991 magistriral iz usmeritev filozofije, nemščine in filologije na Univerzi Alberta-Ludwiga v Freiburgu v Breisgauu [10] in po vmesnem izpitu študiral v zimskem semestru 1992/93 na Univerzi v Roskildeju na Danskem.

Leta 1996 je Robert Habeck magistriral na univerzi v Hamburgu z dizertacijo o pesmih Casimirja Ulricha Boehlendorffa (1775-1825),[11], ki jo je leto kasneje pa objavil v knjižni obliki. [12] Od leta 1996 do 1998 je Habeck absolviral študij za promocijo na univerzi v Hamburgu in leta 2000 doktoriral iz filozofije z disertacijo o literarni estetiki. [13]

Zasebno uredi

Leta 1996 se je Habeck poročil s pisateljico Andreo Paluch, s katero sta se spoznala med študijem. Z njo ima štiri odrasle sinove.[14] 1999 se je družina preselila v Lüneburg, leta 2001 pa v Flensburg. Habeck tekoče govori dansko.[15]

Robert Habeck je odraščal v krščanski družini, vendar ne pripada nobeni veroizpovedi[16], sam se ima za "posvetnega kristjana".[17]

Pisatelj uredi

Od leta 1999 sta Robert Habeck in Andrea Paluch aktivna kot svobodna pisatelja in objavljata skupaj. [18] V intervjujih poudarjata, da je njuno dvojno avtorstvo zavestna odločitev za zamisel življenja skupaj. Robert Habeck (z Andreo Paluch) je poleg knjig za otroke in prevodov angleške poezije izdal romane Smrt Hauke Haien (2001), Krik hijen (2004), Dan ko sem srečala svojega mrtvega moža (2005), Dve poti v poletje (2006), Pod gulijem leži morje (2007) in Poletni GIG (2009).

V Habeckovih romanih, ki jih je spisal z Andreo Paluch, je jasno viden skandinavski in angleški literarni vpliv. Ponavljajoč se motiv v romanih je vprašanje vplivov, ki oblikujejo človeka, in napetosti med svobodo in determiniranostjo. Decembra 2008 je bila v gledališču v Kielu uprizorjena premiera njunega dela z naslovom Devetnajst osemnajst o vstaji mornarjev. Leta 2008 so posneli roman Dan, ko sem srečala svojega mrtvega moža. [19]

Politična dejavnost uredi

 
Robert Habeck, 2005

Začetki v lokalni in državni politiki uredi

Leta 2002 je Habeck postal član stranke Zveza 90 / Zeleni. Od leta 2002 do 2004 je bil predsednik okrožja v Schleswig-Flensburgu, leta 2004 je postal predsednik regionalne organizacije Zveza 90 / Zeleni zvezne dežele Schleswig-Holstein in je bil na tej funkciji do leta 2009. [6] 2006 je Habeck kandidiral za članstvo v zveznem predsedstvu, vendar je bil poražen. Na lokalnih volitvah v Schleswig-Holsteinu leta 2008 je bil vodilni kandidat za Zelene v okrožju Schleswig-Flensburg, avgusta pa je postal vodja parlamentarne skupine v okrožnem parlamentu Schleswig-Flensburg.

Vodilni kandidat na državnih volitvah 2009 in 2012 uredi

Leta 2009 sta bila Habeck in Monika Heinold izvoljena za vodilna kandidata na deželnih volitvah v Schleswig-Holstein. Po volitvah je Habeck postal vodja poslanske skupine v deželnem parlamentu. Parlamentarni skupini Zelenih in stranke SSW (Stranka volilcev južne Schleswig) sta se zaradi rezultatov volitev pritožili na deželno ustavno sodišče države, ki je avgusta 2010 odločilo v njuno korist. [20] Na predčasnih državnih volitvah leta 2012 je bil Habeck spet izbran za vodilnega kadidata.

Deželni minister v Schleswig-Holsteinu (2012-2018) uredi

 
Robert Habeck, 2012

Po volitvah leta 2012 je bil Habeck imenovan za namestnika predsednika in ministra za tranzicijo energije, kmetijstvo, okolje in podeželje. Habeck je posebno pozornost namenil energetskemu prehodu. Obnovljivi viri energije v deželi Schleswig-Holstein so se v prvem mandatu Habecka s 5,3 gigavatov v letu 2012 zvišali na 10,1 gigavatov v letu 2016. [21] Poleg tega je bila zaradi odklonilnega stališča deželne vlade ustavljena gradnja načrtovane elektrarne na premog Brunsbüttel. [22] [23]

Maja 2015 je Evropska komisija sprejela Deželni program za podeželje 2014 do 2020, ki so ga razvili pod vodstvom Habecka. [24] Zagotavlja financiranje kmetom, ki se ukvarjajo ali pa se v ekološko kmetovanje želijo preusmeriti. Ekološko obdelano območje v Schleswig-Holsteinu je med leti 2014 in 2017 naraslo za 50 odstotkov. [25]

Drug politični uspeh je bil tako imenovani "mir za školjke" julija 2015, sporazum o naravi prijazni gojitvi školjk. [26]

Po oblikovanju jamajške koalicije CDU, FDP in Zelenih po deželnih volitvah v Schleswig-Holsteinu leta 2017 je bil Robert Habeck. 28. junija 2017 imenovan za ministra za tranzicijo energije, kmetijstvo, okolje, naravo in digitalizacijo. [27] Tudi v drugem mandatu je večkrat zagovarjal nadaljnjo izgradnjo obnovljivih virov energije. [28] [29]

Volitve za kandidata stranke za zvezne volitve 2017 uredi

Maja 2015 je Habeck napovedal, da bo na primarnih volitvah Zelenih kandidiral za glavnega kandidata za zvezne volitve. [30] Prijavni govor za kandidaturo za mesto v dvojnem vodstvu zveznega izvršnega odbora je imel na državni konferenci Zelenih v Neumünstru aprila 2016. [31] Na volitvah so ga mediji imeli za outsiderja, prejel pa je 35,74 % glasov, tako da ga je premagal Cem Özdemir s 35,96 % za malenkost premaga; na tretjem mestu je bil Anton Hofreiter z 26,19 % - ker volitve v drugi krog niso bile načrtovane, je zadostovala navadna večina. [32] Na zveznih volitvah nato ni kandidiral.

Po zveznih volitvah 2017 bil je eden od zelenih pogajalcev pri sondiranju za jamajka koalicijo, ki pa se ji je FDP po dolgih pogajanjih odpovedala.[33][34]

Predsednik Zelenih (od 2018) uredi

27. dne. 1. januarja 2018 sta bila Habeck in Annalena Baerbock izvoljena na mesto zveznih predsednikov stranke Zveza 90 / Zeleni. [35] Maja 2018 je Habeck odstopil s položaja ministra v Schleswig-Holsteinu, saj je v skladu s statutom zelene stranke članstvo v zveznem izvršnem odboru nezdružljivo z ministrskim uradom. [36] To točko statuta je kongres stranke januarja 2018 priredil, da Habecku omogoči prehodno obdobje do osmih mesecev. [37] 31. avgusta 2018 je Habeck odstopil[38] in tudi vrnil poslanski mandat v deželnem parlamentu.

16. Novembra 2019 sta bila Habeck in Baerbock potrjena na njunem položaju še za dve leti. [39]

Volitve v Bundestag 2021 uredi

Julija 2020 je Habeck napovedal, da bo na zveznih volitvah leta 2021 kandidiral kot neposredni kandidat za volilno enoto Schleswig - Flensburg. [40] Za to kandidaturo so ga zeleni v volilni enoti potrdili aprila 2021. [41]

Na njegov predlog in predlog Annalene Baerbock je zvezni odbor Zelenih aprila 2021 odločil, da za stranko Baerbock kandira za mesto kanclerja na zveznih volitvah leta 2021. [42] Habeck se je tako odpovedal kandidaturi za kanclerja, a skupaj s kandidatko vodi volilno kampanjo. [7]

Politična stališča uredi

 
Robert Habeck (2018)

Energetska in okoljska politika uredi

Leta 2013 je Habeck izjavil, da je dežela Schleswig-Holstein pripravljena začasno skladiščiti zaboje Castor iz Sellafielda v Brunsbüttelu; s tem se niso strinjali vsi člani deželne vlade. [43] Od leta 2014 do 2016 je bil kot član državne vlade tudi polnopravni član Komisije za skladiščenje visoko radioaktivnih odpadkov (t.i. Komisija za odlagališča). [44] Kar se jodlagališča jedrskih odpadkov v Nemčiji tiče, je Habeck menil, da lokacije v Gorlebnu "ni mogoče izključiti iz političnih razlogov .... Komisija [odlagališča] je bila ustanovljena pod tem pogojem." [45] S tem je podprl kontroverzno odločitev konference zveznih delegatov Zelenih (BDK) iz leta 2012, kjer je s svojim predlogom uspel nekdanji zvezni minister za okolje Jürgen Trittin. [46]

Varstvo narave in kmetijska politika uredi

Habeck ima dolgoletne izkušnje v razpravah glede konflikta med lastniki pašnih živali in zakonsko zaščiteno populacijo volkov v Nemčiji. Lov na volka, knjiga o mladih na to temo, ki jo je napisal skupaj s svojo ženo Andreo Paluch, je izšla leta 2001 in leta 2019 doživela novo izdajo kot Klic volkov. [47] Kot državni minister v Schleswig-Holsteinu je moral skrbeti za ravnotežje interesov med ohranjanjem narave in kmetijstvom. Decembra 2018 je bilo v tisku govora o njegovem stališču glede konflikta. Zdelo se mu je mogoče, da bi bilo pametno odstreliti posamezne volkove, ki so bili dokazljivo "neprimerni". Po drugi strani pa po njegovem mnenju zahtevanih zgornjih meja ali sistematičnega odstrela živali za zaščito lastnikov živine ni imel za smiselne. V včasih grenkem sporu o volku, "gre le za zmago, ne za konsenz, " je želel drugačen slog politike. [48]

Habeck je večkrat poudaril, da je potrebno urediti staleže srnjadi, divjih prašičev in drugih kopitarjev z doslednim lovom, da bi tako kmetijstvu in gozdarstvu škodo zaradi divjadi obdržali na sprejemljivi ravni. [49] [50] [51] [52]

Aprila 2016 je Habeck izrazil stališče, da narava sodobne živinoreje in s tem povezan zakol rejnih živali zaradi prehrane nima pomembne utemeljitve, saj je na voljo dovolj obilnih alternativ za hrano. [53]

Notranja politika uredi

Habeck se je večkrat zavzel za to, da se begunci evakuirajo iz taborišč na grških otokih. [54] [55]

Novembra 2020 je Habeck predstavil načrt ukrepov proti islamističnim grožnjam z 11 točkami, ki ga je razvil skupaj z zelenima domačima politikoma Konstantinom von Notzom in Ireno Mihalic. Načrt predlaga dodatno osebje v organih, da se omogoči natančnejše spremljanje in doslednejše izvrševanje vseh obstoječih nalogov za prijetje. Ena od zahtev je bila tudi prepoved ustreznih salafističnih združenj. [56]

V intervjuju leta 2018 se je Habeck izrekel proti narodnostnemu pojmovanju ljudi, ki ga je jasno ločil od pojma državljanov po mednarodnem pravu. [57]

Ekonomska in socialna politika uredi

Februarja 2019 sta Habeck in Sven Giegold predstavila koncept skupnostnega sklada za izboljšanje starostne oskrbe v Nemčiji. Del bruto plače bi se moral samodejno stekati v sklad. Prav tako bi moralo biti mogoče se temu odreči ali pa prostovoljno vplačati več. Vlagati je treba le v etično, socialno in ekološko neškodljive projekte. Ob upokojitvi se prihranjeni denar nato izplača poleg zakonsko določene pokojnine. Na Švedskem na primer obstaja podoben model. [58] [59]

Habeck je zagovornik berlinske zgornje meje za najemnine, ki jo vidi kot premostitev za čas, dokler se ne zgradi zadostno število stanovanj. [60] Med razpravo o razlastitev zasebnih stanovanjskih združenj, ki jo je sprožil referendum, je Habeck govoril tudi o tem, da "bi morala razlastitev biti naslednji korak, če drugi ukrepi ne bi imeli zadostnega učinka. [61] O tem stališču so v medijih intenzivno politično razpravljali, pa tudi kritizirali. Poleg raznih politikov iz Habeckove lastne stranke in političnih nasprotnikov iz CDU / CSU, FDP in SPD mu je ostro nasprotovalo tudi nemško združenje mest in občin, ki je razpravo o razlastitvah že označilo za škodljivo. [62] [63]

V razpravi o dolžniški zavori konec leta 2019 je Habeck pozval k reformi, ki naj bi omogočila večje naložbe v infrastrukturo in varstvo podnebja. [64] Aprila 2020 je zaradi ekonomskih posledic pandemije COVID-19 predlagal naložbeni program v višini 500 milijard evro za obdobje desetih let, "da bi obnovili gospodarstvo in ga okrepili za krizne razmere". Cilj programa mora biti, da postaneta nemško gospodarstvo in nemška družba klimatsko nevtralna. [65]

Habeck se je ob škandalu Wirecard zavzel za strožja pravila za revizorje in reorganizacijo finančnega nadzora ter pozval k ustanovitvi centralne zvezne "finančne policije". [66]

Kriza Covid-19 uredi

V intervjuju za Tagesspiegel konec maja 2020 je ob krizi ob Koroni Habeck menil, da je zdravstveno varstvo "morda prvič" pomembnejše od dobičkarskih interesov in gospodarske rasti. "Nauk mora biti, da svoje gospodarstvo načrtujemo tako, da bo služilo skupnim interesom in bo postalo odporno na krize." Varstvo okolja in podnebja sta del zdravstvene zaščite in skrbstva. "Čas za majhne kompromise je mimo. Vse stranke lahko razmišljajo na veliko višjem nivoju." Z denarjem, ki se mobilizira za krizno upravljanje, se je treba boriti tako proti krizi gospodarstva kot proti krizi podnebja. Ugovor, da bi omejitev hitrosti na nemških avtocestah omejevala svobodo, se po odločitvah v krizi zaradi Corone zdi naravnost smešen. "Če se ravna pogumno, se lahko na pripravljenost na spremembe globoko zakorenini. Ambiciozna politika je dobila drugo sapo. " [67]

Ob 6. Maja 2021 je zvezno vlado pozval, naj začasno deaktivira patente za cepiva proti koroni. [68]

Dostava obrambnega orožja v Ukrajino uredi

Med uradnim obiskom v Ukrajini na povabilo predsednika Vladimirja Selenskega maja 2021 je Habeck v intervjuju za Deutschlandfunk v zvezi s konfliktom v vzhodni Ukrajini zagovarjal izvoz nemškega obrambnega orožja za samoobrambne namene v Ukrajino (Medivacs, naprave za nočni vid, odstranjevanje orožja) , kar je tudi v delu njegove lastne stranke vodilo do kritičnih glasov. [69]

Kritika uredi

Januarja 2019 je Habeck doživel kritike, potem ko je na Twitterju objavil video, v katerem je sporočil, da bodo zeleni zagotovili, da bo Turingija po deželnih volitvah v Turingiji 2019 "odprta, svobodna, liberalna, demokratična dežela". Nekateri opazovalci so to izjavo razlagali, kot da po Habeckovem mnenju Turingija to ni. Podobno izjavo je dal že pred deželnimi volitvami na Bavarskem leta 2018, kjer je Bavarce pozval, naj "končajo izključno vladavino CSU, da bo demokracija končno zavladala v Svobodni državi". Habeck je nato priznal svojo napako in v izjavi zapisal, da je "mislil ostane, rekel pa postane - majhna razlika, velika napaka". Ta incident je skupaj s predtem objavljeno novico o kraji osebnih podatkov izkoristil kot priložnost, da briše svoja računa na Twitterju in Facebooku. [70] Svojo odločitev je utemeljil tudi z dejstvom, da se je Twitter "iz instrumenta demokratizacije razvil v instrument nasprotovanja" in "ni medij za resnični dialog". V prihodnosti bo raje govoril z drugimi v neposrednem pogovoru ali v "počasni digitalni komunikaciji". [71]

Spisi uredi

  • Zemlja v meni. Pesmi. S fotografijami Jens Gedamke. R. Habeck, Heikendorf 1990, brez ISBN.
  • Sanjsko slep. Občutek kot svoboda. SOLDI-Verlag, Hamburg 1990, ISBN 3-928028-04-9 .
  • Pesmi Casimirja Ulricha Boehlendorffa: stilsko kritična preiskava, Königshausen in Neumann, Würzburg 1997, ISBN 9783826012808 .
  • z Andreo Paluch: Smrt Haukeja Haiena. S. Fischer, Frankfurt na Majni 2001, ISBN 3-10-059010-4. Mehka vezava: Fischer-Taschenbuch-Verlag, Frankfurt na Majni 2003, ISBN 3-596-15976-8, nova izdaja broširana: Piper, München 2006, ISBN 3-492-24699-0 .
  • Narava literature. Za žanrsko-teoretično utemeljitev literarne estetike , Verlag Königshausen & Neumann, Würzburg 2001, ISBN 3-8260-2066-9. (= Univ. Hamburg, disertacija 2000)
  • z Andreo Paluch: Lov na volka. Piper, München 2001, revidirana nova izdaja: Ruf der Wölfe, Edel Kids Books, Hamburg 2019, 158 strani, ISBN 978-3-96129-092-5 .
  • z Andreo Paluch: Krik hijen. Piper, München 2004, ISBN 3-492-04611-8. Mehka vezava : Piper, München 2005, ISBN 3-492-24381-9.
  • z Andreo Paluch: Dan, ko sem spoznala svojega pokojnega moža. Piper, München 2005, ISBN 3-492-04706-8 .
  • z Andreo Paluch: Dve poti v poletje. Patmos, Düsseldorf 2006, ISBN 3-7941-8046-1 .
  • z Andreo Paluch: Morje leži pod gulijem. Patmos, Düsseldorf 2007, ISBN 3-7941-8071-2 .
  • Zmedeni očetje - ali: kdaj je moški moški? Gütersloher Verlagshaus, Gütersloh 2008, ISBN 978-3-579-06989-0 .
  • z Andreo Paluch: 1918 - Revolucija v Kielu: Z igro "Devetnajst osemnajst". Boyens, Heide 2008, ISBN 978-3-8042-1264-0 .
  • z Andreo Paluch: SommerGIG. Patmos, Düsseldorf 2009, ISBN 978-3-7941-7075-3 .
  • Domoljubje: levi zagovor. Založba Gütersloher, Gütersloh, 1 Izd., 2010, ISBN 978-3-579-06874-9.
  • Kdo tvega, začne. Politika in jaz. Kiepenheuer & Witsch, Köln 2016, ISBN 978-3-462-04949-7 .
  • Kdo bi lahko bili. Zakaj naša demokracija potrebuje odprt in raznolik jezik. Kiepenheuer & Witsch, Köln 2018, ISBN 978-3-462-05307-4 .
  • Od tu naprej drugače. Politična skica. 2. Edition. Kiepenheuer & Witsch, Köln 2021, ISBN 978-3-462-05219-0 .

Nagrade uredi

  • 1996: Nagrada za literarne prevode mesta Hamburg
  • 2002: Nagrada za scenarij dežele Schleswig-Holstein
  • Marec 2007: Nominacija dveh poti poleti za nemško mladinsko knjižno nagrado
  • Julij 2007: Knjiga meseca na lestvici najboljših Deutschlandfunk Nove knjige za otroke in mladino "Najboljših 7 za mlade bralce"

Odziv uredi

literatura

  • Claudia Reshöft: Robert Habeck. Ekskluzivna biografija. FinanzBook Verlag, München 2020, ISBN 978-3-95972-291-9 .

dokumentarni film

  • Baerbock in Habeck - na tečaju za kanclerstvo? Falko Korth in Reinhold Beckmann, NDR TV 2020.

Spletne povezave uredi

  • Literatur von und über Robert Habeck
  • Kurzbiografie und Rezensionen zu Werken von Robert Habeck
  • Uradna spletna stran in spletni dnevnik
  • Robert Habeck pa tudi parlamentarne pobude
  • Christoph Amend, Jochen Wegner (23. april 2018). »Robert Habeck, ist die Welt noch zu retten – und die Grünen auch?«. Alles gesagt? Interviewpodcast von Zeit Online. Pridobljeno 20. septembra 2020.
  • Vodja Zelenih Habeck za evropsko politiko: "Joj, kakšna poteza" Robert Habeck v intervjuju z Barbaro Junge in Ulrichom Schultejem v dnevnem časopisu (taz) iz dne 28. December 2018.
  • Georg Löwisch, Ulrich Schulte (10. januar 2020). »Grünen-Chefs über Macht: „Wir versuchen, es anders zu machen"«. Die Tageszeitung (taz). Pridobljeno 12. januarja 2020.Annalena Baerbock und Robert Habeck im Doppel-Interview

Sklici uredi

  1. ↑ filmportal.de — 2005.
  2. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 web.de — 1995.
  4. ↑ Record #123141354 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. ↑ Kreiszeitung
  6. ↑ 6,0 6,1 »Robert Habeck«. Bündnis 90/Die Grünen. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2020. Pridobljeno 4. februarja 2021. Arhivirano 2021-02-04 na Wayback Machine. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. junija 2021. Pridobljeno 4. oktobra 2022.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Unsere Kanzlerkandidatin: Annalena Baerbock«. BÜNDNIS 90/DIE GRÜNEN. 19. april 2021. Pridobljeno 19. aprila 2021. Mit unserem Spitzenduo Annalena Baerbock und Robert Habeck und Annalena Baerbock als erster grünen Kandidatin für das Bundeskanzler*innenamt treten wir an [...].
  8. ↑ »Grüne ändern für Robert Habeck ihre Satzung«. spiegel.de. 26. januar 2018. Pridobljeno 21. aprila 2021.
  9. ↑ »Baerbock und Habeck: Umbruch bei den Grünen mit Realo-Doppelspitze«. Zeit Online. 27. januar 2018. Pridobljeno 3. junija 2019.
  10. ↑ »Habeck: Literat, Politiker und Familienvater«. Norddeutscher Rundfunk. 28. avgust 2018. Pridobljeno 29. marca 2021.
  11. ↑ Robert Habeck: Die Natur der Literatur: zur gattungstheoretischen Begründung literarischer Ästhetizität. Dissertation Universität Hamburg 2000, Königshausen und Neumann, Würzburg 2001, ISBN 3-8260-2066-9, S. 7.
  12. ↑ Robert Habeck: Casimir Ulrich Boehlendorffs Gedichte: eine stilkritische Untersuchung. Königshausen und Neumann, Würzburg 1997, ISBN 978-3-8260-1280-8.
  13. ↑ Robert Habeck: Die Natur der Literatur: zur gattungstheoretischen Begründung literarischer Ästhetizität. Dissertation Universität Hamburg 2000, Königshausen und Neumann, Würzburg 2001, ISBN 3-8260-2066-9.
  14. ↑ Antje Lang-Lendorff (26. marec 2021). »Buchautorin Andrea Paluch im Gespräch: „Es war plötzlich einsam bei uns"«. taz.de. Die Tageszeitung. Pridobljeno 28. marca 2021.
  15. ↑ Merlin Christophersen, Anna-Lise Bjerager (15. september 2018). »„Ich bin nicht nur da zuhause, wo meine Muttersprache gesprochen wird"«. Der Nordschleswiger. Bund Deutscher Nordschleswiger. Pridobljeno 23. junija 2019.
  16. ↑ »Die neue Vorsitzende Baerbock ist Protestantin«. glaube.at. 29. januar 2018. Pridobljeno 19. aprila 2021.
  17. ↑ »Robert Habeck bezeichnet sich als "säkularen Christ"«. evangelisch.de. 18. junij 2019. Pridobljeno 19. aprila 2021.
  18. ↑ »Robert Habeck: Wer wagt, beginnt : Gegen eine verzagte Demokratie – wir müssen für unsere Republik streiten! Neuauflage 2018 mit einem 50-seitigen aktuellen Nachwort über das politische Jahr 2017, über persönliche Erfahrungen in den Jamaika-Sondierungen – und über Robert Habecks Vorstellungen einer anderen Politik«. www.kiwi-verlag.de. 2018. Pridobljeno 29. aprila 2018. Seit 1999 arbeitete er mit seiner Frau Andrea Paluch als Schriftsteller. Sie veröffentlichten gemeinsam zahlreiche Romane und Kinderbücher (u. a. »Hauke Haiens Tod« und »Der Schrei der Hyänen«).
  19. ↑ Informationen zum Film „Der Tag, an dem ich meinen toten Mann traf“. Arhivirano 2018-12-14 na Wayback Machine. Eikon.
  20. ↑ »Verfassungsgericht verlangt Neuwahlen im Norden«. Süddeutsche Zeitung. 30. avgust 2010. Pridobljeno 12. decembra 2020.
  21. ↑ »Tabellen und Abbildungen zum Energiewende- und Klimaschutzbericht der Landesregierung; Abbildung 10«. Ministerium für Energiewende, Landwirtschaft, Umwelt, Natur und Digitalisierung Schleswig-Holstein; Statistisches Amt für Hamburg und Schleswig-Holstein. 19. junij 2018. Pridobljeno 11. februarja 2019. Arhivirano 2021-05-21 na Wayback Machine. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2021. Pridobljeno 7. junija 2021.
  22. ↑ »SWS baut kein Kohlekraftwerk in Brunsbüttel«. Shz.de. Schleswig-Holsteinischer Zeitungsverlag. 20. julij 2012. Pridobljeno 19. decembra 2020.
  23. ↑ »SüdWestStrom baut kein Kohlekraftwerk in Brunsbüttel« (PDF). SüdWestStrom. 19. julij 2012. Pridobljeno 11. februarja 2019.
  24. ↑ »Annahme von weiteren 24 Entwicklungsprogrammen für den ländlichen Raum zur Dynamisierung der Landwirtschaft und des ländlichen Raums inder EU« (PDF). Europäische Kommission. 26. maj 2015. Pridobljeno 2. januarja 2021.
  25. ↑ »Ökologischer Landbau gewinnt an Bedeutung«. Schleswig-Holstein. Pridobljeno 2. januarja 2021.
  26. ↑ https://www.schleswig-holstein.de/DE/Landesregierung/V/Presse/PI/2015/0715/MELUR_150713_muschelfischerei.html.
  27. ↑ »Ministerium für Energiewende, Landwirtschaft, Umwelt, Natur und Digitalisierung«. Landesportal Schleswig-Holstein. 28. junij 2017. Pridobljeno 28. junija 2017.
  28. ↑ »Habeck fordert mehr Tempo bei Energiewende«. WELT. 19. april 2018. Pridobljeno 11. februarja 2019.
  29. ↑ »Forderung an neue Bundesregierung: Habeck will mehr Windenergie zulassen«. sh:z Schleswig-Holsteinischer Zeitungsverlag GmbH & Co. KG. 11. september 2017. Pridobljeno 11. februarja 2019.
  30. ↑ Peter Unfried (5. maj 2015). »Kommentar Spitzen-Kandidat Habeck: Mutig und angstfrei«. Die Tageszeitung (taz). Pridobljeno 29. marca 2021.
  31. ↑ GrueneSH. »Robert Habeck Bewerbungsrede für ein Votum zu Urwahl zur Bundestagswahl 2017«. YouTube.
  32. ↑ »Katrin Göring-Eckardt und Cem Özdemir gewinnen die Urwahl«. www.gruene.de. Bündnis 90/Die Grünen. 18. januar 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2018. Pridobljeno 6. junija 2019.
  33. ↑ Jesse Klaver und Robert Habeck im Interview mit Peter Unfried (28. april 2018). »Grün, grüner, am grünsten : Gehört Grünlinks die Zukunft? Und wie lässt sich eine Gesellschaft wirklich verändern? Zum ersten Mal haben sich die grünen Parteichefs der Niederlande und Deutschlands getroffen: Jesse Klaver und Robert Habeck im Gespräch«. Die Tageszeitung (taz). Pridobljeno 29. aprila 2018.
  34. ↑ »Grüne über Koalitionsverhandlungen: „Wir sollten das Neuwahl-Gerede endlich einstellen" : Die Grünen grübeln über das Gelingen einer Jamaika-Koalition. Der grüne Jamaika-Unterhändler Robert Habeck hofft darauf, dass sich CDU, CSU, FDP und Grüne doch noch auf einander zubewegen«. www.handelsblatt.com. 5. november 2017. Pridobljeno 29. aprila 2018. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega dne 21. maja 2021. Pridobljeno 20. oktobra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  35. ↑ »Baerbock und Habeck sind neue Grünen-Vorsitzende«. www.sueddeutsche.de. 27. januar 2018. Pridobljeno 29. aprila 2018.
  36. ↑ § 16 Abs. 5 der Satzung des Bundesverbands der Partei Bündnis 90/Die Grünen.
  37. ↑ »Robert Habeck: Grüne lockern Trennung von Partei- und Regierungsamt«. ZEIT ONLINE.
  38. ↑ Robert Habeck über grüne Leitlinien: „Wir müssen radikaler werden“. 17. julij 2018. ISSN 0931-9085.
  39. ↑ Baerbock und Habeck als Grünen-Spitzenduo wiedergewählt - mit starken Ergebnissen. Spiegel Online, 16. November 2019, abgerufen am 18. November 2019.
  40. ↑ »Robert Habeck tritt als Direktkandidat zur Bundestagswahl an«. Die Welt. 6. julij 2020. Pridobljeno 12. decembra 2020.
  41. ↑ »Robert Habeck jetzt Direktkandidat für den Bundestag«. abendblatt.de. 17. april 2021. Pridobljeno 19. aprila 2021.
  42. ↑ »Baerbock soll Kanzlerkandidatin der Grünen werden«. spiegel.de. Pridobljeno 19. aprila 2021.
  43. ↑ »Gorleben wird noch nicht ganz dichtgemacht : Vor dem Endlagergipfel in Berlin«. Hannoversche Allgemeine. 7. april 2013. Pridobljeno 17. januarja 2021. Arhivirano 2021-05-21 na Wayback Machine. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2021. Pridobljeno 8. junija 2021.
  44. ↑ Abschlussbericht der Kommission Lagerung hoch radioaktiver Abfallstoffe, Seite 550.
  45. ↑ Gorleben: Ballast im Schacht In: Süddeutsche Zeitung, 5. Mai 2016.
  46. ↑ Grüne: Gorleben ist ungeeignet und geologisch verbrannt. Blog vom 19. November 2012.
  47. ↑ Kinderbuch „Ruf der Wölfe“: Was Robert Habeck Kindern erzählt. Der Tagesspiegel vom 4. Juli 2019, abgerufen selbigen Datums.
  48. ↑ Brandenburg: Robert Habeck und der Wolf. Der Tagesspiegel vom 13. Dezember 2018, abgerufen am 4. Juli 2019.
  49. ↑ Afrikanische Schweinepest in Deutschland: Wild Wild Schwein. 21. december 2017. ISSN 0931-9085.
  50. ↑ »Angst vor Schweinepest: Dänemark will Grenzzaun zu Deutschland bauen«. Spiegel Online. 22. marec 2018. Pridobljeno 9. decembra 2019.
  51. ↑ Nicola Kabel (7. december 2012). »Umweltminister Robert Habeck stellt Jagd- und Artenschutzbericht 2012 vor:«. Landesportal Schleswig-Holstein. Pridobljeno 9. decembra 2019.[mrtva povezava]
  52. ↑ »Seeadler und Kraniche breiten sich aus«. Kieler Nachrichten. 2. december 2013. Pridobljeno 9. decembra 2019. Arhivirano 2021-06-08 na Wayback Machine. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. junija 2021. Pridobljeno 8. junija 2021.
  53. ↑ »Habeck: Tötung von Nutztieren ist nicht mehr zu rechtfertigen«. top agrar. 6. avgust 2018.
  54. ↑ »Robert Habeck möchte Migranten aus Griechenland holen«. tagesspiegel.de. 21. december 2019. Pridobljeno 4. februarja 2021.
  55. ↑ »Grünenchef Habeck fordert Evakuierung griechischer Camps«. spiegel.de. 29. marec 2020. Pridobljeno 4. februarja 2021.
  56. ↑ Null-Toleranz-Strategie gegen islamistische Gefährder – 11-Punkte-Plan gegen islamistischen Terrorismus. In: robert-habeck.de, abgerufen 23. März 2021.
  57. ↑ „Es gibt kein Volk“: Habeck wehrt sich gegen Angriffe. dpa–Newskanal, In: sueddeutsche.de, 8. Mai 2018.
  58. ↑ »Grüne fordern Bürgerfonds zur Altersvorsorge«. Süddeutsche Zeitung. 21. februar 2019. Pridobljeno 19. januarja 2021.
  59. ↑ Robert Habeck, Sven Giegold (21. februar 2019). »Ein Bürgerfonds für die Altersvorsorge«. Bündnis 90/Die Grünen. Pridobljeno 19. januarja 2021.
  60. ↑ Christine Richter (30. oktober 2019). »Habeck verteidigt den Mietendeckel beim VBKI«. Morgenpost.de. Pridobljeno 29. novembra 2019.
  61. ↑ »Immobilien: Grünenchef Robert Habeck sieht Enteignungen als Option«. Die Zeit. 7. april 2019. Pridobljeno 24. maja 2021.
  62. ↑ DER SPIEGEL. »Nietdebatte: Grünen-Chef Robert Habeck hält Enteignungen für denkbar« (v nemščini). Pridobljeno 24. maja 2021.
  63. ↑ Süddeutsche Zeitung. »Enteignung - Scharfe Kritik an Robert Habeck« (v nemščini). Pridobljeno 24. maja 2021.
  64. ↑ »Habeck will Schuldenbremse reformieren«. Wirtschaftswoche. 9. december 2019. Pridobljeno 19. januarja 2021.
  65. ↑ »Habeck fordert Investitionsprogramm von 500 Milliarden Euro«. RP Online. 5. april 2020. Pridobljeno 4. februarja 2021.
  66. ↑ Martin Greive (14. julij 2020). »Habeck fordert wegen Wirecard-Skandal mehr Kompetenzen für Aufseher«. Handelsblatt. Pridobljeno 20. januarja 2021.
  67. ↑ „Die Zeit der kleinen Kompromisse ist vorbei.“ Grünen-Chef Robert Habeck über Konjunkturpaket, Kanzlerin und Kurzstreckenflüge. In: Der Tagesspiegel, 31. Mai 2020, S. 3. (Onlinefassung unter geändertem Titel; abgerufen am 31. Mai 2020.)
  68. ↑ jos (6. maj 2021). »Grünenchef Habeck fordert Patent-Aussetzung für Coronaimpfstoffe«. Spiegel. Pridobljeno 6. maja 2021.
  69. ↑ „Die Ukraine fühlt sich sicherheitspolitisch alleingelassen“ – Interview mit Robert Habeck im Deutschlandfunk, 26. Mai 2021.
  70. ↑ Philipp Saul (7. januar 2019). »Habeck will seine Accounts bei Facebook und Twitter löschen«. SZ.de. Pridobljeno 16. junija 2019.
  71. ↑ »Habeck: Twitter ist ein Instrument der Spaltung«. Frankfurter Allgemeine Zeitung. 9. januar 2019. Pridobljeno 29. januarja 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Robert_Habeck&oldid=6189576«